Komentar

Zares, kako strašna slepota je človeka ...

To je komentar, ki sem ga nekoč že pisal. Mislim, da celo že večkrat. Vendar sem šele danes sposoben razumeti vse globine slovenske travme, ki je Slovence razdelila v 20. stoletju in ki jih bo izpustila iz svojih krvavih krempljev šele tedaj, ko bo umrl zadnji predstavnik generacije, vpletene v bratomorni spopad, epsko občuteno naslikan v Prešernovem Krstu pri Savici: "Slovenec že mori Slovenca, brata - kako strašna slepota je človeka!"

17.07.2017 00:15
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   sprava   spomenik   državljanska vojna   France Bučar   Rilke   Prešeren   Drago Jančar   Boris Pahor   sakura   odpuščanje

Znašli smo se v nekakšni zgodovinski črni luknji, ki posrka vase vse, ki se ji preveč približajo.

To ni komentar o krivdi in grehu, strahu in pogumu, žrtvah in rabljih, o čemer so v letih in desetletjih, ki so sledili bratomorni vojni, pisali največji literati in misleci tistega časa. Nekateri zato, da bi se rešili pritiska, zaradi katerega - tako si predstavljam - včasih ponoči niso mogli spati, drugi zaradi občutka, da so dolžni opozoriti na moralno nesprejemljiva dejanja zmagovalcev, ki so se znesli nad poraženci, njihov zmagoviti bes pa kasneje ni dobil primernega pravnega zadoščenja. Spet tretji so poskušali najti pojasnila, globlje razlage ali celo opravičila za sramotna dejanja poražencev. Apologija sredi zgodovinskega resentimenta rdeče-črnega antagonizma je svojevrstno herojstvo, mar ne? Stojite - malce karikiram - sredi bojnega polja, na eni strani je tabor, ki ga je zgodovina povzdignila med zmagovalce, na drugi se prestopajo bodoči poraženci; stojite sredi bobnenja in bučanja dveh na smrt sprtih, gneva in sovraštva polnih armad, kjer je razuma, modrosti in ljubezni že davno zmanjkalo, in pridigate o tem, da ima prav ena stran. Vseeno katera, saj ni pomembno. Kdo, če parafraziram Rilkeja, pa vas bi, če bi kričali, sploh slišal med trumami, kjer ni angelov, pač pa samo še demoni?

 

Je torej ideja sprave, s katero je pokojni France Bučar odprl konstitutivno sejo prve svobodno in demokratično izvoljene slovenske skupščine v moderni zgodovini, prišla prezgodaj? Bi morali s tem projektom počakati še najmanj dve generaciji, tako da ne bi bilo več živih neposrednih udeležencev nacionalne tragedije, ki ni zaznamovala samo 20. stoletja, ampak se bo vlekla tudi še v 21.? Tega nihče ne ve. Edini odgovor, ki ga imamo, je ta, da smo se znašli v nekakšni zgodovinski črni luknji, ki posrka vase vse, ki se ji preveč približajo; povsem običajne ljudji, ki goreče sledijo manipulativnim politikom; nekdanje politike, ki so postali fanatični zgodovinarji; novinarje in urednike, ki izgubljajo svoj tukaj in zdaj v času in vedno bolj tonejo v reinterpretacijo nasilja in absurdov vojne, revolucije in nasilja ... In tako dalje. Kdo je sploh obdržal avreolo intelektualca v takšnem naelektrenem ozračju, kjer se ljudje bodisi opredeljujo bodisi apatično zamahnejo z roko, češ da se jih to ne tiče. Morda Drago Jančar, ki to nacionalno tragedijo mojstrsko umešča v svojo literaturo in z njo osvaja milijone bralcev po svetu, zaradi česar doma nanj preži še več zavistnežev? Ali pa večni Boris Pahor, ki ne more umreti, dokler se v nesrečnem narodu ne bo nekaj premaknilo na bolje?

 

Redki so sposobni ohraniti dostojanstvo intelektualca v okolju, kjer je krik groze tisočerih ostal zamrznjen več desetletij in kjer politični voditelji niti danes ne želijo ali celo niso zmožni definirati točke, okoli katere bi se začel ustvarjati nacionalni konsenz o pomiritvi med živimi, kajti mrtvi že davno niso več del tuzemeljskh problemov. Z mrtvimi sprava ni potrebna, pač pa mrtve za svoje nepomirjene strasti zlorabljajo živi, kar je tako zelo nekrščansko, da bolj ne bi moglo biti. Sploh če to počne tista stran, ki jo je zgodovina posadila med grenke poražence in žrtve z maščevanjem opitih zmagovalcev.

 

A če v vprašanje sprave na Slovenskem ne bomo vključili psihoterapije ali celo psihoanalize, nam marsikaj ne bo nikoli jasno. Kajti to je nekako tako, kot da bi stali pred drevesom in gledali njegovo razbrazdano staro deblo, ne bi pa videli, da so okoli tudi druga drevesa, nešteto dreves, gozd. Govorim o medgeneracijskem prenosu travme. V tretji generaciji običajno najbolj očitno udarijo ven grehi starih očetov in starih mam: agresivnost, alkoholizem, družinsko nasilje, prevare, patološke laži ... Koliko je tega v Sloveniji, ne ve nihče (nemogoče je dobiti popolno sliko), toda zdi se, da ogromno. V deželah, ki so šle skozi vojno nasilje in kjer je despotska oblast zatirala cele družbene skupine, stigmatizirala narode ali etnične skupine, se šla brutalno socialno revolucijo in po vzpostavitvi novega reda še dolga leta ali celo desetletja nadzorovala, poniževala, maltretirala ali kako drugače ustrahovala ljudi - v teh ranjenih in prizadetih okoljih ne morete v nekem trenutku pritisniti na gumb "reset" in misliti, da bo od takrat naprej vse drugače; da bodo žrtve odpustile preganjalcem; da bodo storilci obžalovali, kar po počeli; da bo javnost z občutljivostjo in rahločutnostjo spremljala proces sprave ter podpirala vse aktivnosti, povezane s tem.

 

Naivno je pričakovati, da bo postavitev spomenika žrtvam vseh vojn v centru Ljubljane sama po sebi kaj rešila. Pomenljiva sta že dva huliganska izgreda, ki sta se zgodila pred dvema letoma, ko je bil monumentalni poklon vsem, ki so padli v 20. stoletju za domovino ali zaradi domovine, še maketa: najprej so načrtovani spomenik oskrunili s fašističnimi grafiti, čez nekaj časa pa še s komunističnimi. Morda je prav v tej simboliki povedano vse, kar je našo nacijo preganjalo in dušilo v 20. stoletju. A brez skrbi, ne bomo nadaljevali s fašisti ali komunisti - čeprav z enakim prezirom gledam na oboje -, pač pa z minljivostjo. Ta je absolutna in hkrati relativizira vprašanje odpuščanja, saj slednje predstavlja proces (zato moja digresija z medgeneracijskim prenosom travme) in potrebuje čas, v katerem dozori. Zaradi tega je vprašanja sprave ali pomiritve vedno nekaj zelo osebnega, kjer spomeniki, deklaracije ali popularna kultura ne morejo narediti tistega odločilnega koraka namesto človeka, ki je del tega procesa.

 

Pred nekaj dnevi sem za Tatrenutek (vir) v komentarju Spomenik slovenski nerazsodnosti zapisal, da je vprašanje nacionalne sprave vedno dvoplastno: "Po eni strani je prav in se spodobi, da država, ki je država vseh državljanov, na pietetni in deklarativni ravni poskrbi, da ima vsaka žrtev vojne svoj grob in da z mrtvimi dušami nihče ne more manipulirati. Po drugi strani pa je pomiritev zgolj in samo intimna. Je vprašanje, ki ga mora sam pri sebi razčistiti vsak človek sam. Sprava ni nič drugega kot odpuščanje. Ali lahko sprejmem dejanje sočloveka, ki me je ranil? Včasih se zdi to nemogoče. Ali lahko nekomu, ki sem ga zelo prizadel, ponudim roko in prosim za njegovo usmiljenje, razumevanje? Morda je moj občutek krivde prehud, da bi ga še s kom delil."

 

Komu naj odpustim, s kom naj se spravim? Vsakdo sam pri sebi ve, kaj mu v resnici pomenijo ta vprašanja. Kajti ne gre samo za žrtve vojn in vojnega nasilja, ne gre le za politične zapornike in po nedolžnem obsojene, ne, res ne gre zgolj in samo za pretekle travme, pač pa tudi za sedanjost, za generacijsko prenešene bolečine, ki jih doživljajo zlorabljeni otroci, prevarani zakonski partnerji ali pretepene ženske. Vsi se namreč na koncu dneva srečamo pred isto dilemo: odpustiti ali ne? Pozabiti bolečino je nemogoče in nečloveško. Odpuščanje pa je posebna milost, ki je ne zmore vsak. Odpuščanje je v resnici proces, ki traja. A trenutek, v katerem se zgodi odločitev, da odpustimo, tisti preblisk, pa je kot češnjev cvet, v zen budizmu imenovan sakura. Sakura pomeni, da si vzamemo čas za razmislek o tem, kaj smo v življenju dosegli, kaj imamo pred seboj na svoji poti, preden se srečamo s smrtjo. Prav takrat, ko je češnjev cvet v svojem polnem razcvetu, simbolizira popolnost. Popoln češnjev cvet je redkost, pravi samuraj Katsumoto: "Če bi preživel celo življenje v iskanju popolnega cveta, potem to življenje ne bi bilo zapravljeno."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
17
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,722
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,455
03/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,599
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,299
05/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 1,891
06/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,664
07/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,625
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,239
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 873
10/
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 576