Komentar

Zares, kako strašna slepota je človeka ...

To je komentar, ki sem ga nekoč že pisal. Mislim, da celo že večkrat. Vendar sem šele danes sposoben razumeti vse globine slovenske travme, ki je Slovence razdelila v 20. stoletju in ki jih bo izpustila iz svojih krvavih krempljev šele tedaj, ko bo umrl zadnji predstavnik generacije, vpletene v bratomorni spopad, epsko občuteno naslikan v Prešernovem Krstu pri Savici: "Slovenec že mori Slovenca, brata - kako strašna slepota je človeka!"

17.07.2017 00:15
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   sprava   spomenik   državljanska vojna   France Bučar   Rilke   Prešeren   Drago Jančar   Boris Pahor   sakura   odpuščanje

Znašli smo se v nekakšni zgodovinski črni luknji, ki posrka vase vse, ki se ji preveč približajo.

To ni komentar o krivdi in grehu, strahu in pogumu, žrtvah in rabljih, o čemer so v letih in desetletjih, ki so sledili bratomorni vojni, pisali največji literati in misleci tistega časa. Nekateri zato, da bi se rešili pritiska, zaradi katerega - tako si predstavljam - včasih ponoči niso mogli spati, drugi zaradi občutka, da so dolžni opozoriti na moralno nesprejemljiva dejanja zmagovalcev, ki so se znesli nad poraženci, njihov zmagoviti bes pa kasneje ni dobil primernega pravnega zadoščenja. Spet tretji so poskušali najti pojasnila, globlje razlage ali celo opravičila za sramotna dejanja poražencev. Apologija sredi zgodovinskega resentimenta rdeče-črnega antagonizma je svojevrstno herojstvo, mar ne? Stojite - malce karikiram - sredi bojnega polja, na eni strani je tabor, ki ga je zgodovina povzdignila med zmagovalce, na drugi se prestopajo bodoči poraženci; stojite sredi bobnenja in bučanja dveh na smrt sprtih, gneva in sovraštva polnih armad, kjer je razuma, modrosti in ljubezni že davno zmanjkalo, in pridigate o tem, da ima prav ena stran. Vseeno katera, saj ni pomembno. Kdo, če parafraziram Rilkeja, pa vas bi, če bi kričali, sploh slišal med trumami, kjer ni angelov, pač pa samo še demoni?

 

Je torej ideja sprave, s katero je pokojni France Bučar odprl konstitutivno sejo prve svobodno in demokratično izvoljene slovenske skupščine v moderni zgodovini, prišla prezgodaj? Bi morali s tem projektom počakati še najmanj dve generaciji, tako da ne bi bilo več živih neposrednih udeležencev nacionalne tragedije, ki ni zaznamovala samo 20. stoletja, ampak se bo vlekla tudi še v 21.? Tega nihče ne ve. Edini odgovor, ki ga imamo, je ta, da smo se znašli v nekakšni zgodovinski črni luknji, ki posrka vase vse, ki se ji preveč približajo; povsem običajne ljudji, ki goreče sledijo manipulativnim politikom; nekdanje politike, ki so postali fanatični zgodovinarji; novinarje in urednike, ki izgubljajo svoj tukaj in zdaj v času in vedno bolj tonejo v reinterpretacijo nasilja in absurdov vojne, revolucije in nasilja ... In tako dalje. Kdo je sploh obdržal avreolo intelektualca v takšnem naelektrenem ozračju, kjer se ljudje bodisi opredeljujo bodisi apatično zamahnejo z roko, češ da se jih to ne tiče. Morda Drago Jančar, ki to nacionalno tragedijo mojstrsko umešča v svojo literaturo in z njo osvaja milijone bralcev po svetu, zaradi česar doma nanj preži še več zavistnežev? Ali pa večni Boris Pahor, ki ne more umreti, dokler se v nesrečnem narodu ne bo nekaj premaknilo na bolje?

 

Redki so sposobni ohraniti dostojanstvo intelektualca v okolju, kjer je krik groze tisočerih ostal zamrznjen več desetletij in kjer politični voditelji niti danes ne želijo ali celo niso zmožni definirati točke, okoli katere bi se začel ustvarjati nacionalni konsenz o pomiritvi med živimi, kajti mrtvi že davno niso več del tuzemeljskh problemov. Z mrtvimi sprava ni potrebna, pač pa mrtve za svoje nepomirjene strasti zlorabljajo živi, kar je tako zelo nekrščansko, da bolj ne bi moglo biti. Sploh če to počne tista stran, ki jo je zgodovina posadila med grenke poražence in žrtve z maščevanjem opitih zmagovalcev.

 

A če v vprašanje sprave na Slovenskem ne bomo vključili psihoterapije ali celo psihoanalize, nam marsikaj ne bo nikoli jasno. Kajti to je nekako tako, kot da bi stali pred drevesom in gledali njegovo razbrazdano staro deblo, ne bi pa videli, da so okoli tudi druga drevesa, nešteto dreves, gozd. Govorim o medgeneracijskem prenosu travme. V tretji generaciji običajno najbolj očitno udarijo ven grehi starih očetov in starih mam: agresivnost, alkoholizem, družinsko nasilje, prevare, patološke laži ... Koliko je tega v Sloveniji, ne ve nihče (nemogoče je dobiti popolno sliko), toda zdi se, da ogromno. V deželah, ki so šle skozi vojno nasilje in kjer je despotska oblast zatirala cele družbene skupine, stigmatizirala narode ali etnične skupine, se šla brutalno socialno revolucijo in po vzpostavitvi novega reda še dolga leta ali celo desetletja nadzorovala, poniževala, maltretirala ali kako drugače ustrahovala ljudi - v teh ranjenih in prizadetih okoljih ne morete v nekem trenutku pritisniti na gumb "reset" in misliti, da bo od takrat naprej vse drugače; da bodo žrtve odpustile preganjalcem; da bodo storilci obžalovali, kar po počeli; da bo javnost z občutljivostjo in rahločutnostjo spremljala proces sprave ter podpirala vse aktivnosti, povezane s tem.

 

Naivno je pričakovati, da bo postavitev spomenika žrtvam vseh vojn v centru Ljubljane sama po sebi kaj rešila. Pomenljiva sta že dva huliganska izgreda, ki sta se zgodila pred dvema letoma, ko je bil monumentalni poklon vsem, ki so padli v 20. stoletju za domovino ali zaradi domovine, še maketa: najprej so načrtovani spomenik oskrunili s fašističnimi grafiti, čez nekaj časa pa še s komunističnimi. Morda je prav v tej simboliki povedano vse, kar je našo nacijo preganjalo in dušilo v 20. stoletju. A brez skrbi, ne bomo nadaljevali s fašisti ali komunisti - čeprav z enakim prezirom gledam na oboje -, pač pa z minljivostjo. Ta je absolutna in hkrati relativizira vprašanje odpuščanja, saj slednje predstavlja proces (zato moja digresija z medgeneracijskim prenosom travme) in potrebuje čas, v katerem dozori. Zaradi tega je vprašanja sprave ali pomiritve vedno nekaj zelo osebnega, kjer spomeniki, deklaracije ali popularna kultura ne morejo narediti tistega odločilnega koraka namesto človeka, ki je del tega procesa.

 

Pred nekaj dnevi sem za Tatrenutek (vir) v komentarju Spomenik slovenski nerazsodnosti zapisal, da je vprašanje nacionalne sprave vedno dvoplastno: "Po eni strani je prav in se spodobi, da država, ki je država vseh državljanov, na pietetni in deklarativni ravni poskrbi, da ima vsaka žrtev vojne svoj grob in da z mrtvimi dušami nihče ne more manipulirati. Po drugi strani pa je pomiritev zgolj in samo intimna. Je vprašanje, ki ga mora sam pri sebi razčistiti vsak človek sam. Sprava ni nič drugega kot odpuščanje. Ali lahko sprejmem dejanje sočloveka, ki me je ranil? Včasih se zdi to nemogoče. Ali lahko nekomu, ki sem ga zelo prizadel, ponudim roko in prosim za njegovo usmiljenje, razumevanje? Morda je moj občutek krivde prehud, da bi ga še s kom delil."

 

Komu naj odpustim, s kom naj se spravim? Vsakdo sam pri sebi ve, kaj mu v resnici pomenijo ta vprašanja. Kajti ne gre samo za žrtve vojn in vojnega nasilja, ne gre le za politične zapornike in po nedolžnem obsojene, ne, res ne gre zgolj in samo za pretekle travme, pač pa tudi za sedanjost, za generacijsko prenešene bolečine, ki jih doživljajo zlorabljeni otroci, prevarani zakonski partnerji ali pretepene ženske. Vsi se namreč na koncu dneva srečamo pred isto dilemo: odpustiti ali ne? Pozabiti bolečino je nemogoče in nečloveško. Odpuščanje pa je posebna milost, ki je ne zmore vsak. Odpuščanje je v resnici proces, ki traja. A trenutek, v katerem se zgodi odločitev, da odpustimo, tisti preblisk, pa je kot češnjev cvet, v zen budizmu imenovan sakura. Sakura pomeni, da si vzamemo čas za razmislek o tem, kaj smo v življenju dosegli, kaj imamo pred seboj na svoji poti, preden se srečamo s smrtjo. Prav takrat, ko je češnjev cvet v svojem polnem razcvetu, simbolizira popolnost. Popoln češnjev cvet je redkost, pravi samuraj Katsumoto: "Če bi preživel celo življenje v iskanju popolnega cveta, potem to življenje ne bi bilo zapravljeno."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
10
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,947
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,437
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,258
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,119
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,879
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,197
07/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 931
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,313
09/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,077
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,339