Komentar

Pismo brez pisave, spomenik brez spomina

Letošnje poletje je čas kolosalnih nesporazumov: prvi nesporazum je nastal v zvezi z razsodbo haaškega sodišča, drugi je povezan z drugim tirom, tretji pa s spomenikom(a) "sprave", kar je dokazala odsotnost parlamentarne opozicije, borčevske organizacije, Nove slovenske zaveze, Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve pa še koga.

17.07.2017 22:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   sprava   Kongresni trg   spomenik   Borut Pahor   Miro Cerar   Karantanija   Ingo   Spomenka Hribar

Foto: Mediaspeed

Domovina, življenje in smrt so enkratni, spomenika pa sta dva.

Kot je znano, so slovenski predniki kakšnih tisoč tristo let nazaj prestopali iz poganstva v krščanstvo. V poročilu z naslovom Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev (Conversio Bagoariorum et Carantanorum) je med drugim opisano poslovanje (karantanskega) kneza Inga. Njegovi podložniki so njegova sporočila, navodila ali ukaze upoštevali, ne da bi jih v resnici videli ali prebrali. Ubogali so, čim so jim knežji odposlanci pokazali pismo, v katerem sicer ni bilo nič napisano. Pismo, ki mu od zunaj ni bilo videti, da je prazno, je bilo znamenje oblasti, in njegov pojav je bil nastop oblasti. Morda podložniki niso znali brati? Gre skratka za znamenito pismo brez pisave (carta sine litteris).

 

To krščansko izročilo so pred nekaj dnevi, 13. julija 2017, s posebno slovesnostjo (ob "odprtju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam") na ljubljanskem Kongresnem trgu obudili slovenski voditelji Borut Pahor, Milan Brglez, Miro Cerar in Mitja Bervar. "Odprli" so dvodelni spomenik, pravzaprav dva spomenika. Konstrukcija je sestavljena iz dveh praznih betonskih blokov, ki sta različno visoka in gledata vsak v svojo smer. Na velikanskih belih površinah ni nobene črke. Le na tleh, tako rekoč na pločniku je mogoče prebrati Župančičeve verze, ki jih poznamo iz grobnice narodnih herojev pred Državnim zborom. Domovina je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt. Domovina, življenje in smrt so enkratni, spomenika pa sta dva.

 

Slavnostni govornik Borut Pahor je interpretiral sporočilo, ki ga na spomeniku/spomenikih ni. Postavljen/a naj bi bil/a "v spomin na vse padle žrtve vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami povezanih dogodkov" in sicer "na: žrtve prve svetovne vojne, borce za severno mejo in koroških borcev, borke in borce uporniškega TIGR-a, padle borke in borce narodnoosvobodilnega boja, žrtve revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja, žrtve zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter žrtve vojne za obrambo samostojnosti Republike Slovenije v letu 1991." Če pomislimo, vse te žrtve spomenike - resda vsaka svojega in postavljene na različnih krajih - že imajo.

 

Vabilo na "odprtje" sem dobil tudi pisec teh vrstic in se zanj javno zahvaljujem, saj menim, da je bilo poslano z najboljšimi nameni, nemara zato, ker sem že pred osamosvojitvijo - ob drugih, npr. ob Spomenki Hribar - predlagal, da se v Ljubljani postavi spomenik, recimo obelisk sprave. Temu namenu so slovenski voditelji in njihovi gradbeniki ustregli na (zanje) značilen način, tako, da so zamolčali bistvo, kar je bil tudi razlog moje odsotnosti pri "odprtju". Ali je Borut Pahor prestopil Rubikon molka, je stvar druge interpretacije, vsekakor je naštetim žrtvam v govoru dodal naslednji stavek: "Prizadeval si bom, da bi bilo to nekje ob spomeniku (poudaril D.R.) tudi zapisano." Predsednik hoče, da mu verjamemo na besedo.

 

Naravoslovci poznajo izraz horror vacui, kar pomeni strah pred praznino. Praznine, kot vemo vsi, naravnost vabijo k polnjenju oz. dopolnjevanju. Kot je mogoče videti marsikje na pročeljih ljubljanskih stavb, prazni zidovi naravnost vabijo k bolj ali manj sprejemljivim umetniškim prispevkom in k pripisovanju. Prazne površine utegnejo k takšnim ali drugačnim interpretacijam vabiti ljubitelje različnih politik in žrtev, s katerimi se utemeljujejo.

 

Na neki način se v zadnjem času pogosto srečujemo s priložnostmi za različne in seveda nasprotne interpretacije. Dejstvo je, da je znameniti slovensko-hrvaški Arbitražni sporazum s tem, ko je namesto meja (med slovenskim ozemeljskim in odprtim morjem) dvoumno zapisal stik (junction), dopustil različne, kot smo videli, za Slovenijo škodljive interpretacije. Posledica? Slovenija ne meji na odprto, ampak na hrvaško morje! Pri tem ne bi smeli pozabiti, da je eden od sklicateljev "spravne slovesnosti" na Kongresnem trgu, Miro Cerar, v začetku, leta 2009 in 2010, zavračal Arbitražni sporazum, kot je njegov minister za infrastrukturo, Gašperšič, ob vstopu v Cerarjevo vlado v Državnem zboru izjavil, da še trideset let ne bomo potrebovali drugega tira, zdaj pa skupaj s predsednikom prisegata, da ga potrebujemo in da ga bomo zgradili čim prej.

 

Letošnje poletje je potemtakem čas kolosalnih nesporazumov: prvi nesporazum je nastal v zvezi z razsodbo haaškega sodišča, ki je Sloveniji odvzela ozemeljsko povezavo z mednarodnimi vodami, vendar jo slovenski voditelji razglašajo za svojo zmago, v isti sapi pa tako rekoč silijo Hrvaško, naj sprejme rezultat, ki je dejanska zmaga Hrvaške. Drugi nesporazum je povezan z drugim tirom. Da gre za nesporazum tudi pri spomenikih "sprave", dokazujejo odsotnosti parlamentarne opozicije, borčevske organizacije, Nove slovenske zaveze, Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve pa še koga.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
11
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.670
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.363
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.466
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.015
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.338
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.377
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.204
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 1.012
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.309
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.227