Komentar

Pismo brez pisave, spomenik brez spomina

Letošnje poletje je čas kolosalnih nesporazumov: prvi nesporazum je nastal v zvezi z razsodbo haaškega sodišča, drugi je povezan z drugim tirom, tretji pa s spomenikom(a) "sprave", kar je dokazala odsotnost parlamentarne opozicije, borčevske organizacije, Nove slovenske zaveze, Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve pa še koga.

17.07.2017 22:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   sprava   Kongresni trg   spomenik   Borut Pahor   Miro Cerar   Karantanija   Ingo   Spomenka Hribar

Foto: Mediaspeed

Domovina, življenje in smrt so enkratni, spomenika pa sta dva.

Kot je znano, so slovenski predniki kakšnih tisoč tristo let nazaj prestopali iz poganstva v krščanstvo. V poročilu z naslovom Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev (Conversio Bagoariorum et Carantanorum) je med drugim opisano poslovanje (karantanskega) kneza Inga. Njegovi podložniki so njegova sporočila, navodila ali ukaze upoštevali, ne da bi jih v resnici videli ali prebrali. Ubogali so, čim so jim knežji odposlanci pokazali pismo, v katerem sicer ni bilo nič napisano. Pismo, ki mu od zunaj ni bilo videti, da je prazno, je bilo znamenje oblasti, in njegov pojav je bil nastop oblasti. Morda podložniki niso znali brati? Gre skratka za znamenito pismo brez pisave (carta sine litteris).

 

To krščansko izročilo so pred nekaj dnevi, 13. julija 2017, s posebno slovesnostjo (ob "odprtju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam") na ljubljanskem Kongresnem trgu obudili slovenski voditelji Borut Pahor, Milan Brglez, Miro Cerar in Mitja Bervar. "Odprli" so dvodelni spomenik, pravzaprav dva spomenika. Konstrukcija je sestavljena iz dveh praznih betonskih blokov, ki sta različno visoka in gledata vsak v svojo smer. Na velikanskih belih površinah ni nobene črke. Le na tleh, tako rekoč na pločniku je mogoče prebrati Župančičeve verze, ki jih poznamo iz grobnice narodnih herojev pred Državnim zborom. Domovina je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt. Domovina, življenje in smrt so enkratni, spomenika pa sta dva.

 

Slavnostni govornik Borut Pahor je interpretiral sporočilo, ki ga na spomeniku/spomenikih ni. Postavljen/a naj bi bil/a "v spomin na vse padle žrtve vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami povezanih dogodkov" in sicer "na: žrtve prve svetovne vojne, borce za severno mejo in koroških borcev, borke in borce uporniškega TIGR-a, padle borke in borce narodnoosvobodilnega boja, žrtve revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja, žrtve zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter žrtve vojne za obrambo samostojnosti Republike Slovenije v letu 1991." Če pomislimo, vse te žrtve spomenike - resda vsaka svojega in postavljene na različnih krajih - že imajo.

 

Vabilo na "odprtje" sem dobil tudi pisec teh vrstic in se zanj javno zahvaljujem, saj menim, da je bilo poslano z najboljšimi nameni, nemara zato, ker sem že pred osamosvojitvijo - ob drugih, npr. ob Spomenki Hribar - predlagal, da se v Ljubljani postavi spomenik, recimo obelisk sprave. Temu namenu so slovenski voditelji in njihovi gradbeniki ustregli na (zanje) značilen način, tako, da so zamolčali bistvo, kar je bil tudi razlog moje odsotnosti pri "odprtju". Ali je Borut Pahor prestopil Rubikon molka, je stvar druge interpretacije, vsekakor je naštetim žrtvam v govoru dodal naslednji stavek: "Prizadeval si bom, da bi bilo to nekje ob spomeniku (poudaril D.R.) tudi zapisano." Predsednik hoče, da mu verjamemo na besedo.

 

Naravoslovci poznajo izraz horror vacui, kar pomeni strah pred praznino. Praznine, kot vemo vsi, naravnost vabijo k polnjenju oz. dopolnjevanju. Kot je mogoče videti marsikje na pročeljih ljubljanskih stavb, prazni zidovi naravnost vabijo k bolj ali manj sprejemljivim umetniškim prispevkom in k pripisovanju. Prazne površine utegnejo k takšnim ali drugačnim interpretacijam vabiti ljubitelje različnih politik in žrtev, s katerimi se utemeljujejo.

 

Na neki način se v zadnjem času pogosto srečujemo s priložnostmi za različne in seveda nasprotne interpretacije. Dejstvo je, da je znameniti slovensko-hrvaški Arbitražni sporazum s tem, ko je namesto meja (med slovenskim ozemeljskim in odprtim morjem) dvoumno zapisal stik (junction), dopustil različne, kot smo videli, za Slovenijo škodljive interpretacije. Posledica? Slovenija ne meji na odprto, ampak na hrvaško morje! Pri tem ne bi smeli pozabiti, da je eden od sklicateljev "spravne slovesnosti" na Kongresnem trgu, Miro Cerar, v začetku, leta 2009 in 2010, zavračal Arbitražni sporazum, kot je njegov minister za infrastrukturo, Gašperšič, ob vstopu v Cerarjevo vlado v Državnem zboru izjavil, da še trideset let ne bomo potrebovali drugega tira, zdaj pa skupaj s predsednikom prisegata, da ga potrebujemo in da ga bomo zgradili čim prej.

 

Letošnje poletje je potemtakem čas kolosalnih nesporazumov: prvi nesporazum je nastal v zvezi z razsodbo haaškega sodišča, ki je Sloveniji odvzela ozemeljsko povezavo z mednarodnimi vodami, vendar jo slovenski voditelji razglašajo za svojo zmago, v isti sapi pa tako rekoč silijo Hrvaško, naj sprejme rezultat, ki je dejanska zmaga Hrvaške. Drugi nesporazum je povezan z drugim tirom. Da gre za nesporazum tudi pri spomenikih "sprave", dokazujejo odsotnosti parlamentarne opozicije, borčevske organizacije, Nove slovenske zaveze, Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve pa še koga.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.144
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.890
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.791
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.210
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.894
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.177
07/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.771
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.038
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.663
10/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.547