Komentar

Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije

Tik pred volitvami poleti 2014 se je pojavil neke vrste alternativni voditelj, ki je dajal vtis, da bo drugačen od drugih. Zato smo ga tako tako jaz kot še vrsta podobno mislečih na volitvah podprli. Po njegovi zmagi na volitvah je nekaj časa tlelo upanje, da se bo v tej smeri res kaj zgodilo. Sedaj, po treh letih, je upanje dokončno zamrlo.

19.07.2017 20:58
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   demokracija   paradoks   Tomi Bitežnik   referendum   udbomafija   Rado Pezdir   Janez Janša   Marjan Podobnik   Civilna Iniciativa   Vili Kovačič

Ali demokratični sistem sploh lahko omogoči alternativnega voditelja? Morda pa ga sam po sebi ne more - kar je verjetno najmočnejši paradoks demokracije.

Tomi Bitežnik 11. aprila 2013 - torej pred več kot štirimi leti - v času protestnih gibanj v Sloveniji, (za boljše razumevanje tega, kar sledi v nadaljevanju, moram povedati, da gospoda Bitežnika ne poznam) v članku z naslovom Ni alternativne politike brez alternativnih politikov, med drugim zapiše:

 

"Gibanje oziroma vsa ta gibanja za spremembo politične paradigme, ki se lahko zgodi le s prevzemom oblasti, potrebujejo predvsem več hierarhije in boljšo hierarhično organiziranost ... Potrebujemo politika v pristnem pomenu te besede, nekoga, ki bo s svojimi izbranimi sodelavci razvil strategijo za doseganje interesov skupnosti. Nekoga, ki bo samoumevno postavil voljo ljudstva pred svoje lastne interese in ki bo sposoben razviti in voditi strategijo, ki bo do tega pripeljala. Nekoga, ki si oblasti ne bo želel in ki ne bo po njej hlepel, saj tisti, ki si jo želi in po njej hlepi, v njej zagotovo vidi predvsem oziroma zgolj sredstvo za doseganje lastnih interesov. Takšnih pa imamo že preveč. Za alternativno politiko potrebujemo alternativnega voditelja."

 

Istega dne sem napisal sledeči komentar:

 

"A v tej idealistični želji Toma Bitežnika je skrita zanka, ki jo bom poskušal rešiti, morda tudi malo idealistično: Ja, potrebna ni samo boljša hierarhična organiziranost, ampak zelo natančno določena hierarhična organiziranost in še več, zelo natančno določena in spoštovana odgovornost in sankcioniranje nespoštovanja te odgovornosti predvsem najvišjih na tej hierarhični odgovornosti. Ker pa izkustvo kaže, da je vedno večina voditeljev takšnih, kot pravi Tomi Bitežnik, da jih imamo že preveč, in bo zato ta večina tudi v prihodnje vedno izkoristila dejstvo, da nimamo natančno določene hierarhične odgovornosti, in še več, da sploh nimamo določenega spoštovanja odgovornosti, kaj šele sankcioniranja le-te, in bo zato ta večina vedno požrla tudi alternativne voditelje. Obstoječi sistem slabe hierarhične organiziranosti še kako odpira prostor za doseganje ozkih lastnih interesov. Zato potrebujemo najprej boljšo hierarhično organiziranost. Uzakonjeno. S strogimi sankcijami. Smo pred večnim vprašanjem, kaj je bilo prej, kura ali jajce? Rešitev tega vprašanja vidim v postavitvi boljše hierarhične organiziranosti pred kakršnimikoli novimi volitvami. Ker bo vedno večina voditeljev, še prej novoizvoljenih poslancev, vedno najprej hlepela po tistem, kar zapiše Tomi Bitežnik, so volitve, preden se postavi boljša hierarhična organiziranost, le nadaljevanje obstoječega zagatnega sistema. In kako doseči uzakonitev boljše hierarhične organiziranosti pred volitvami? Saj obstoječa sestava zakonodajalca, čisto logično, ni zainteresirana?

 

Šanso vidim le v količini pritiska vseh gibanj, ki jih omenja tudi Tomi Bitežnik, v sledeči fokus: Da izsilijo referendum o boljši hierarhični organiziranosti. Da se ta oblika boljše hierarhične organiziranosti pred samim splošnim referendumom najprej doreče skozi vse možne oblike strokovnih argumentacij, potem skozi vse oblike širših javnih argumentacij in na koncu potrdi v omenjenem splošnem referendumu. Potem pa naj sledijo volitve novih voditeljev oz. upravljavcev skupnih zadev. Upam, da takih, ki bodo sprejeli in upoštevali rezultat tega referenduma."

 

In kaj se je v naslednjih štirih letih do danes z obravnavano temo zgodilo, da se lahko vprašam, kot stoji v naslovu? Predvsem dve stvari: Kar precej sem se angažiral v prepričevanju različnih skupin in gibanj v smeri boljše hierarhične organiziranosti, predlaganju novih oblik argumentacije, ki bi jih potrdili z referendumom. Uspeh je bil pičel, deležen sem bil predvsem nerazumevanja, povrhu je večino skupin zaneslo v strankarstvo, a približno leto dni kasneje, spomladi 2014, se je zgodila druga stvar, bolj v smeri v začetku zapisane idealistične želje Toma Bitežnika: tik pred volitvami se je pojavil, po mojem takratnem prepričanju, tak alternativni voditelj, ki je sprejel zavezo (tako v zapisu v predvolilnem programu svoje stranke, kot v osebnem kontaktu), da bo tej temi izkazal posebno pozornost. Zato smo ga tako jaz kot še vrsta podobno mislečih, verjetno tudi Tomi Bitežnik, na volitvah podprli. Po zmagi tega novega voditelja na volitvah je nekaj časa tlelo upanje, da se bo v tej smeri res kaj zgodilo, sedaj, po treh letih, je upanje dokončno zamrlo. Bližajo se nove volitve in kaj sedaj?

 

Če se samo dotaknem npr. dveh najbolj akutnih javnih problemov Slovenije v zadnjem času, vidimo, da se predvsem zaradi neupoštevanja, točeneje, zaradi spretnega relativiziranja kakršnekoli hierarhične organiziranosti ti problemi slabo rešujejo, vse okrog njih je v nekakšni zagatnosti, državljani so pretežno nezadovoljni z njihovim reševanjem, apatičnost in pišmevuhovstvo sta čedalje večja. Problem, ki ga je nedavno ponovno postavil pod luči javnosti intervju z Radom Pezdirjem, v katerem predvsem dokazuje mafijsko početje Udbe. A ni bilo to temeljito opisano v knjigi Eda Ravnikarja Udbomafija (izdana leta 1995 v moji založbi)? In? Kaj se je zgodilo? Smo sicer v okviru Civilne iniciative na čelu z Edom Ravnikarjem o tem na vse mogoče načine govorili, pisarili, dokazovali, si izborili v povezavi s SLS svetovalske pozicije, da smo to lahko še bolj govorili in dokazovali. In? Marjan Podobnik je na osnovi vsega našega pisanja in dokazovanja rekel: ja, tile moji svetovalci iz Civilne iniciative imajo prav, boste videli, da bo frčalo perje! In? Nekega dne sredi leta 1998, na vrhuncu naših svetovalskih aktivnosti, sem hodil v parlamentu do svoje pisarne, pa mi od zadaj nekdo začne kot čistiti z ramen – se ustavim, švigne mimo poslanec Janez Janša, se mi zareži – čistim perje, ki se ti je nabralo na suknjiču, in odhiti dalje.

 

Ali se je od takrat do nadavnega intervjuja z Radom Pezdirjem na TV Slovenija karkoli pozitivnega zgodilo na to temo? Pravzaprav sem v teh dneh po intervjuju srečal kar nekaj ljudi, ki so dejali, končno nekdo, ki bo nekaj naredil okrog tega najhujšega problema v Sloveniji. V redu, čestitka Radu Pezdirju za to, a kdo je kriv, da se je do sedaj zgodilo preprosto premalo, da večina državljanov še vedno čuti ujetost v udbomafijski sistem? Marjan Podobnik? Janez Janša? Edo Ravnikar? Morda celo jaz? Ker me je obšel občutek, da smo takrat morda res premalo naredili? Ali pa smo se vsi skupaj že takrat pred dvajsetimi leti ujeli v nekakšen paradoks sistema, ki mu sicer pravimo demokratični?  Paradoks, ki sem ga očitno spontano opisal v svojem komentarju na Toma Bitežnika? In ni stricem iz ozadja treba (pa najsi bodo to Zemljarič, Niko Kavčič ali Kučan ali njihovi nasledniki tipa Gregor Golobič) niti s prstom migniti, paradoks deluje sam od sebe in zgodi se –nič!

 

Pa poglejmo še drugi akuten javni problem, zgodba o drugem tiru, kjer je delovanje tega paradoksa še bolj očitno. O tem problemu sem v zadnjih nekaj prispevkih na portalu+ tudi sam že veliko pisal, a naj poudarim njegovo res glavno značilnost: pomanjkanje hierarhične odgovornosti oz. paradoks demokracije (prav vsi akterji tega problema imajo najprej na ustih, kako da je njihov prav okrog tega problema "demokratičen", in čisto vseeno, ali so to zagovorniki vladnega projekta ali pa njegovi nasprotniki na čelu z Vilijem Kovačičem). Verjetno je bil eden največjih javnih problemov, s katerim smo se ukvarjali pri že omenjeni Civilni iniciativi pred dvajsetimi leti, izgradnja avtocestnega križa oz. vzpostavitev učinkovite kontrole nad vsemi aktivnostmi okrog tega projekta, ki so kazali izrazita korupcijska tveganja in nas je tako kot pri prvo omenjenem problemu (Pezdirjevo dokazovanje Udbomafije) ustavil nihče drug kot omenjeni paradoks demokracije, pomanjkanje hierarhične odgovornosti. In zgodilo se je kaj? Ne bi ponavljal, spet le tisti občutek, da smo takrat morda tudi v tem primeru premalo naredili v izogib omenjenemu paradoksu! Problem izgradnje drugega tira je popolnoma identičen izgradnji avtocestnega križa, strici iz ozadja se le hahljajo, njihova klientela služi milijone že dvajset let samo na desetinah dopolnjevanj raznih drobnarij okrog projekta, zgodi se kaj? Državljani bomo odločali na referendumu, o čem že? Hierarhična odgovornost? Kaj je že to? Strici iz ozadja se lahko še bolj hahljajo. Spet bo možen kakšen mini Zemono kartelni dogovor ...

 

Sedaj pa še osnovni vzrok, da sem sploh napisal ta prispevek. Prebral sem ga pred nekaj dnevi na spletni strani časnika The Guardian (vir):

 

"Rampant inequality is not the fault of a class of people doing exactly what anyone would do in their position, but a political and economic system that incentivizes and enables them to do so. (Don’t hate the player, hate the game.) It follows that the solution is not individual and moralistic, but collective and political ..."

 

In v demokraciji je - oziroma bi morala biti - zadnja instanca hierarhične odgovornosti "vladavina ljudstva", pa ta preprosto ni operativna, ne deluje (oziroma nihče, ki ima kakšno višjo odgovornost, ni pripravljen karkoli storiti k njeni operativnosti). V zraku ostaja tudi Bitežnikova želja oziroma vprašanje, ali obstoječi t.i. demokratični sistem sploh lahko omogoči alternativnega voditelja. Zato je to slej ko prej verjetno najmočnejši paradoks demokracije.

 

Zato rešitev ni to, da bomo izbrali posameznika, ki bo bolj "pošten" ("individual and moralistic"), ampak da izsilimo referendum o boljši hierarhični organiziranosti.

 

Morda bo dovolj prepričati Vilija Kovačiča.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
3
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.759
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.463
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.836
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.588
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.764
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.412
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.359
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.261
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.216
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.227