Komentar

Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije

Tik pred volitvami poleti 2014 se je pojavil neke vrste alternativni voditelj, ki je dajal vtis, da bo drugačen od drugih. Zato smo ga tako tako jaz kot še vrsta podobno mislečih na volitvah podprli. Po njegovi zmagi na volitvah je nekaj časa tlelo upanje, da se bo v tej smeri res kaj zgodilo. Sedaj, po treh letih, je upanje dokončno zamrlo.

19.07.2017 20:58
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   demokracija   paradoks   Tomi Bitežnik   referendum   udbomafija   Rado Pezdir   Janez Janša   Marjan Podobnik   Civilna Iniciativa   Vili Kovačič

Ali demokratični sistem sploh lahko omogoči alternativnega voditelja? Morda pa ga sam po sebi ne more - kar je verjetno najmočnejši paradoks demokracije.

Tomi Bitežnik 11. aprila 2013 - torej pred več kot štirimi leti - v času protestnih gibanj v Sloveniji, (za boljše razumevanje tega, kar sledi v nadaljevanju, moram povedati, da gospoda Bitežnika ne poznam) v članku z naslovom Ni alternativne politike brez alternativnih politikov, med drugim zapiše:

 

"Gibanje oziroma vsa ta gibanja za spremembo politične paradigme, ki se lahko zgodi le s prevzemom oblasti, potrebujejo predvsem več hierarhije in boljšo hierarhično organiziranost ... Potrebujemo politika v pristnem pomenu te besede, nekoga, ki bo s svojimi izbranimi sodelavci razvil strategijo za doseganje interesov skupnosti. Nekoga, ki bo samoumevno postavil voljo ljudstva pred svoje lastne interese in ki bo sposoben razviti in voditi strategijo, ki bo do tega pripeljala. Nekoga, ki si oblasti ne bo želel in ki ne bo po njej hlepel, saj tisti, ki si jo želi in po njej hlepi, v njej zagotovo vidi predvsem oziroma zgolj sredstvo za doseganje lastnih interesov. Takšnih pa imamo že preveč. Za alternativno politiko potrebujemo alternativnega voditelja."

 

Istega dne sem napisal sledeči komentar:

 

"A v tej idealistični želji Toma Bitežnika je skrita zanka, ki jo bom poskušal rešiti, morda tudi malo idealistično: Ja, potrebna ni samo boljša hierarhična organiziranost, ampak zelo natančno določena hierarhična organiziranost in še več, zelo natančno določena in spoštovana odgovornost in sankcioniranje nespoštovanja te odgovornosti predvsem najvišjih na tej hierarhični odgovornosti. Ker pa izkustvo kaže, da je vedno večina voditeljev takšnih, kot pravi Tomi Bitežnik, da jih imamo že preveč, in bo zato ta večina tudi v prihodnje vedno izkoristila dejstvo, da nimamo natančno določene hierarhične odgovornosti, in še več, da sploh nimamo določenega spoštovanja odgovornosti, kaj šele sankcioniranja le-te, in bo zato ta večina vedno požrla tudi alternativne voditelje. Obstoječi sistem slabe hierarhične organiziranosti še kako odpira prostor za doseganje ozkih lastnih interesov. Zato potrebujemo najprej boljšo hierarhično organiziranost. Uzakonjeno. S strogimi sankcijami. Smo pred večnim vprašanjem, kaj je bilo prej, kura ali jajce? Rešitev tega vprašanja vidim v postavitvi boljše hierarhične organiziranosti pred kakršnimikoli novimi volitvami. Ker bo vedno večina voditeljev, še prej novoizvoljenih poslancev, vedno najprej hlepela po tistem, kar zapiše Tomi Bitežnik, so volitve, preden se postavi boljša hierarhična organiziranost, le nadaljevanje obstoječega zagatnega sistema. In kako doseči uzakonitev boljše hierarhične organiziranosti pred volitvami? Saj obstoječa sestava zakonodajalca, čisto logično, ni zainteresirana?

 

Šanso vidim le v količini pritiska vseh gibanj, ki jih omenja tudi Tomi Bitežnik, v sledeči fokus: Da izsilijo referendum o boljši hierarhični organiziranosti. Da se ta oblika boljše hierarhične organiziranosti pred samim splošnim referendumom najprej doreče skozi vse možne oblike strokovnih argumentacij, potem skozi vse oblike širših javnih argumentacij in na koncu potrdi v omenjenem splošnem referendumu. Potem pa naj sledijo volitve novih voditeljev oz. upravljavcev skupnih zadev. Upam, da takih, ki bodo sprejeli in upoštevali rezultat tega referenduma."

 

In kaj se je v naslednjih štirih letih do danes z obravnavano temo zgodilo, da se lahko vprašam, kot stoji v naslovu? Predvsem dve stvari: Kar precej sem se angažiral v prepričevanju različnih skupin in gibanj v smeri boljše hierarhične organiziranosti, predlaganju novih oblik argumentacije, ki bi jih potrdili z referendumom. Uspeh je bil pičel, deležen sem bil predvsem nerazumevanja, povrhu je večino skupin zaneslo v strankarstvo, a približno leto dni kasneje, spomladi 2014, se je zgodila druga stvar, bolj v smeri v začetku zapisane idealistične želje Toma Bitežnika: tik pred volitvami se je pojavil, po mojem takratnem prepričanju, tak alternativni voditelj, ki je sprejel zavezo (tako v zapisu v predvolilnem programu svoje stranke, kot v osebnem kontaktu), da bo tej temi izkazal posebno pozornost. Zato smo ga tako jaz kot še vrsta podobno mislečih, verjetno tudi Tomi Bitežnik, na volitvah podprli. Po zmagi tega novega voditelja na volitvah je nekaj časa tlelo upanje, da se bo v tej smeri res kaj zgodilo, sedaj, po treh letih, je upanje dokončno zamrlo. Bližajo se nove volitve in kaj sedaj?

 

Če se samo dotaknem npr. dveh najbolj akutnih javnih problemov Slovenije v zadnjem času, vidimo, da se predvsem zaradi neupoštevanja, točeneje, zaradi spretnega relativiziranja kakršnekoli hierarhične organiziranosti ti problemi slabo rešujejo, vse okrog njih je v nekakšni zagatnosti, državljani so pretežno nezadovoljni z njihovim reševanjem, apatičnost in pišmevuhovstvo sta čedalje večja. Problem, ki ga je nedavno ponovno postavil pod luči javnosti intervju z Radom Pezdirjem, v katerem predvsem dokazuje mafijsko početje Udbe. A ni bilo to temeljito opisano v knjigi Eda Ravnikarja Udbomafija (izdana leta 1995 v moji založbi)? In? Kaj se je zgodilo? Smo sicer v okviru Civilne iniciative na čelu z Edom Ravnikarjem o tem na vse mogoče načine govorili, pisarili, dokazovali, si izborili v povezavi s SLS svetovalske pozicije, da smo to lahko še bolj govorili in dokazovali. In? Marjan Podobnik je na osnovi vsega našega pisanja in dokazovanja rekel: ja, tile moji svetovalci iz Civilne iniciative imajo prav, boste videli, da bo frčalo perje! In? Nekega dne sredi leta 1998, na vrhuncu naših svetovalskih aktivnosti, sem hodil v parlamentu do svoje pisarne, pa mi od zadaj nekdo začne kot čistiti z ramen – se ustavim, švigne mimo poslanec Janez Janša, se mi zareži – čistim perje, ki se ti je nabralo na suknjiču, in odhiti dalje.

 

Ali se je od takrat do nadavnega intervjuja z Radom Pezdirjem na TV Slovenija karkoli pozitivnega zgodilo na to temo? Pravzaprav sem v teh dneh po intervjuju srečal kar nekaj ljudi, ki so dejali, končno nekdo, ki bo nekaj naredil okrog tega najhujšega problema v Sloveniji. V redu, čestitka Radu Pezdirju za to, a kdo je kriv, da se je do sedaj zgodilo preprosto premalo, da večina državljanov še vedno čuti ujetost v udbomafijski sistem? Marjan Podobnik? Janez Janša? Edo Ravnikar? Morda celo jaz? Ker me je obšel občutek, da smo takrat morda res premalo naredili? Ali pa smo se vsi skupaj že takrat pred dvajsetimi leti ujeli v nekakšen paradoks sistema, ki mu sicer pravimo demokratični?  Paradoks, ki sem ga očitno spontano opisal v svojem komentarju na Toma Bitežnika? In ni stricem iz ozadja treba (pa najsi bodo to Zemljarič, Niko Kavčič ali Kučan ali njihovi nasledniki tipa Gregor Golobič) niti s prstom migniti, paradoks deluje sam od sebe in zgodi se –nič!

 

Pa poglejmo še drugi akuten javni problem, zgodba o drugem tiru, kjer je delovanje tega paradoksa še bolj očitno. O tem problemu sem v zadnjih nekaj prispevkih na portalu+ tudi sam že veliko pisal, a naj poudarim njegovo res glavno značilnost: pomanjkanje hierarhične odgovornosti oz. paradoks demokracije (prav vsi akterji tega problema imajo najprej na ustih, kako da je njihov prav okrog tega problema "demokratičen", in čisto vseeno, ali so to zagovorniki vladnega projekta ali pa njegovi nasprotniki na čelu z Vilijem Kovačičem). Verjetno je bil eden največjih javnih problemov, s katerim smo se ukvarjali pri že omenjeni Civilni iniciativi pred dvajsetimi leti, izgradnja avtocestnega križa oz. vzpostavitev učinkovite kontrole nad vsemi aktivnostmi okrog tega projekta, ki so kazali izrazita korupcijska tveganja in nas je tako kot pri prvo omenjenem problemu (Pezdirjevo dokazovanje Udbomafije) ustavil nihče drug kot omenjeni paradoks demokracije, pomanjkanje hierarhične odgovornosti. In zgodilo se je kaj? Ne bi ponavljal, spet le tisti občutek, da smo takrat morda tudi v tem primeru premalo naredili v izogib omenjenemu paradoksu! Problem izgradnje drugega tira je popolnoma identičen izgradnji avtocestnega križa, strici iz ozadja se le hahljajo, njihova klientela služi milijone že dvajset let samo na desetinah dopolnjevanj raznih drobnarij okrog projekta, zgodi se kaj? Državljani bomo odločali na referendumu, o čem že? Hierarhična odgovornost? Kaj je že to? Strici iz ozadja se lahko še bolj hahljajo. Spet bo možen kakšen mini Zemono kartelni dogovor ...

 

Sedaj pa še osnovni vzrok, da sem sploh napisal ta prispevek. Prebral sem ga pred nekaj dnevi na spletni strani časnika The Guardian (vir):

 

"Rampant inequality is not the fault of a class of people doing exactly what anyone would do in their position, but a political and economic system that incentivizes and enables them to do so. (Don’t hate the player, hate the game.) It follows that the solution is not individual and moralistic, but collective and political ..."

 

In v demokraciji je - oziroma bi morala biti - zadnja instanca hierarhične odgovornosti "vladavina ljudstva", pa ta preprosto ni operativna, ne deluje (oziroma nihče, ki ima kakšno višjo odgovornost, ni pripravljen karkoli storiti k njeni operativnosti). V zraku ostaja tudi Bitežnikova želja oziroma vprašanje, ali obstoječi t.i. demokratični sistem sploh lahko omogoči alternativnega voditelja. Zato je to slej ko prej verjetno najmočnejši paradoks demokracije.

 

Zato rešitev ni to, da bomo izbrali posameznika, ki bo bolj "pošten" ("individual and moralistic"), ampak da izsilimo referendum o boljši hierarhični organiziranosti.

 

Morda bo dovolj prepričati Vilija Kovačiča.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
1
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
12
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 4,402
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,328
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,387
04/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 5,937
05/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,806
06/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,756
07/
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,694
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,297
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,227
10/
America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"
Uredništvo
Ogledov: 1,333