Komentar

Zakaj lahko Japonci, ki imajo največj javni dolg na svetu, še vedno mirno spijo

"V zadnjem obdobju je aktualna oblast tako zadolžila državo, da dolga ne bodo uspeli odplačati niti naši vnuki ...", je običajen komentar v zvezi s porastom našega javnega dolga - a tokrat je mišljena Japonska. Država, kjer je javni dolg nekajkrat višji od slovenskega. Seveda gre za "eksotično", oddaljeno državo, ki se naše stvarnosti prav veliko ne dotika. Vseeno pa so nekatere primerjave zelo zanimive in poučne.

03.08.2017 22:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Japonska   stagnacija   deficit   Slovenija   staranje prebivalstva   BDP   Bank of japan

Primerjalno je torej japonski dolg na prebivalca trenutno preko 65 tisoč evrov na prebivalca ali štirikrat več kot naš.

Primerjave, ki pokažejo, da naše razmere niso tako problematične, kot se običajno prikazuje. V tekstu razumljivo lahko izpostavim samo nekaj osnovnih podatkov ter vidikov, a za prvo oceno zadošča. Tematika predvsem njihovega javnega dolga je precej kompleksna, tudi v strokovni javnosti so prisotne zelo različne ocene, zato je nek takšen prikaz pač omejen. Na spodnji sliki sta tako dva ključna podatka o japonski ekonomiji in javnih financah v zadnjih dveh desetletjih. Po izjemno hitri gospodarski rasti vse do začetka devetdesetih let je sledilo že več kot dvajsetletno obdobje stagnacije. Ves svet je občudoval japonski gospodarski čudež, njihov razvoj v vseh pogledih, ki pa se je v osemdesetih letih začel izkazovati tudi v vse večjem napihovanju cenovnih balonov. Po zlomu v začetku devetdesetih let, se je rast ustavila in BDP, preračunan v realne cene, je danes praktično enak kot pred dvajsetimi leti. Enak je tudi nominalno (v jenih), ker zadnjih dvajset let praktično nimajo inflacije (izmenjujejo se obdobja inflacije in deflacije, seštevek pa je okoli ničle). BDP na prebivalca se jim tako že od leta 1993 večinoma giblje med 35 in 40 tisoč dolarji, odvisno pač od valutnega razmerja dolar : jen.

 

 

 

Popolnoma drugačno sliko pa izkazuje gibanje javnega dolga. Naraščati jim je začel že v osemdesetih, še bolj izrazito pa času gospodarske stagnacije. Kot kaže slika, je od 70 % BDP leta 1995 lani prišel že na 240 % bruto domačega proizvoda (1.286.000.000.000.000 jenov). Takšen odstotek zadolžitve Japonske glede na BDP je seveda krepko najvišji v svetu, tudi daleč nad zadolžitvijo bankrotirane Grčije. Zakaj v tem svet ne vidi kake grožnje finančni stabilnosti države, več v nadaljevanju. Najprej poglejmo še nekaj podrobnosti ter primerjav s Slovenijo.

 

Na sliki je poleg rasti celotnega dolga prikazana tudi struktura tega dolga, torej kaj ga zadnja leta generira. Glavni razlog rasti je predvsem tekoči proračunski deficit države. Z modrimi stolpci je prikazan vsakoletni javno-finančni rezultat Japonske, in kot vidimo, imajo primanjkljaj že več kot dvajset let zaporedoma. Povprečni proračunski primanjkljaj tako znaša visokih 6,2 % letno in tudi primarni (brez upoštevanja plačila obresti) okoli 4,5 % BDP. Japonci torej vsako leto potrošijo preko 6 odstotkov BDP več kot ga ustvarijo (!) in za ta primanjkljaj se država vsako leto dodatno zadolži. Poleg povečanja dolga zaradi primarnega proračunskega deficita, se dolg povečuje tudi za vsakoletne obresti. Te so sicer že dolga leta zelo nizke, okoli odstotka, a glede na višino dolga tudi ta strošek vseeno ni zanemarljiv. Samo obresti za obravnavano obdobje predstavljajo zato šestino celotnega dolga. Preostali dolg pa je še iz časov pred letom 1995, deloma pa tudi iz drugih, nedefiniranih virov.

 

 

Primerjava s Slovenijo

 

Japonska ekonomija torej deluje tako, kot je po evropskih pravilih absolutno prepovedano in sankcionirano. Zakaj prihaja do tako velikih odstopanj, si poglejmo v primerjavi s Slovenijo (spodnja tabela). Primerjalno je torej japonski dolg na prebivalca trenutno preko 65 tisoč evrov na prebivalca ali štirikrat več kot naš. Ob tem je japonski BDP na prebivalca nominalno okoli 40 % nad našim, preračunano v PPP (pariteto enake kupne moči) pa le okoli 20 % višji od slovenskega. V tabeli so nato navedeni podrobnejši podatki o javno finančnih prihodkih in odhodkih obeh držav, po strukturi in na prebivalca (za Japonsko tudi preračunani v PPP). Pri tem je potrebno opozoriti, da so vsi podatki okvirni, ker so odvisni od trenutnih tečajnih razmerij ter tudi od načina zajemanja in prikazovanja, ki ni vedno v celoti primerljivo. Že pri zbiranju podatkov npr. o BDP naletimo na dokaj različne številke, kaj šele pri nekih podrobnejših strukturah - a za potrebe prikaza in komentarja so vseeno zadosti zanesljivi.

 

 

 

Zanimivo je torej, da so izdatki javnih financ na Japonskem kar precej podobni kot v Sloveniji (pri sredstvih za EU sem upošteval samo neto prilive). Delež javnih izdatkov je v obeh državah okoli 40 % BDP in tudi struktura je dokaj podobna. Glede na kupno moč namenjamo za zdravstvo, šolstvo ali socialo (predvsem pokojnine) kar precej podobne zneske na prebivalca. Pomembnejše pa so razlike pri prihodkih, kjer Japonska odstopa predvsem pri DDV oz. davkih na potrošnjo. Z njimi zbere skoraj 2,5-krat manj na prebivalca kot v Sloveniji oz. samo 6 odstotkov bruto družbenega proizvoda (Slovenija 14 % BDP). Njihova davčna stopnja je 8 %, nižje so tudi trošarine.

 

Japonci torej dobivajo s strani države podoben nivo storitev, a ker plačujejo pomembno nižji davek na potrošnjo (kupujejo lahko cenejše blago), se razlika odrazi  v večjem proračunskem primanjkljaju. Vendar ne v celoti, ker Japonska izpad 8 odstotkov BDP zaradi nižjega DDV (glede na Slovenijo) približno v polovici nadomešča z drugimi davki in sicer:

 

- četrtino izpada pokrijejo davki na premoženje - na Japonskem je premoženje močno koncentrirano in ljudje pač sprejemajo, da je nanj potrebno plačevati davek, v Sloveniji pa ima večina družin lastna stanovanja ali hiše in bi bila obremenitev tega premoženja na račun znižanja stopnje DDV prezahtevna, pa najbrž tudi nesmiselna operacija;

 

- drugo četrtino pokrivanja nižjega DDV pa Japonci pokrijejo s precej višjim davkom na dobiček (zopet bolj obremenjen premožnejši sloj) - v Sloveniji vemo, da je efektivni davek na dobiček le 11 %, medtem ko japonski podjetniki plačujejo kar 33 % (dvig podjetniškega davka na 25 % bi bil v Sloveniji na primer ekvivalent znižanja splošne stopnje DDV na 17 %).

 

 

Na Japonskem imajo torej pomembno nižji davek na potrošnjo, a to deloma nadomestijo z višjimi davki na dobiček in premoženje, vseeno pa še vedno vsako leto ustvarjajo v povprečju 6 odstotkov primanjkljaja in to jim je z leti prineslo daleč največji javni dolg na svetu. Na mestu je torej vprašanje, kako to, da finančni trgi to sprejemajo in ne ocenjujejo tudi Japonske kot rizične države. Ključna razlika je v tem, da japonsko državo skoraj v celoti financirajo državljani sami, da se torej državni dolg financira depoziti in naložbami, ki jih imajo Japonci v domačih bankah in skladih in zato seveda tujina kakih tveganj z naložbami v japonske papirje nima. Dodatno je potrebno izpostaviti še dejstvo, da ima država tudi veliko finančnih naložb in da je po nekih podatkih neto zadolžitev pravzaprav precej nižja, le okoli 140 % BDP, a celotni obseg izdanih državnih obveznic se vseeno giblje okoli omenjenih 240 % BDP.

 

 

Vzdržnost takšne ekonomije

 

Ob tem se vseeno lahko vprašamo, koliko je takšna ekonomija dolgoročno vzdržna. Že pred leti so različni avtorji svarili pred kolapsom države. Počasi bodo namreč porabili vse razpoložljive domače depozite, nekako je tudi logično, da ne moreš živeti v nedogled preko svojih možnosti (kar Japonci pridno delajo že 20 let), vse večje tveganje je tudi starajoče prebivalstvo. Ne glede na svarila, se to ni zgodilo, temveč se je Japonska odločila za odkupovanje dolga s strani Bank of Japan. Tako je ta trenutno že več kot tretjinski lastnik državnega dolga (preračunano na slovenske razmere imajo v bilanci 55 milijard evrov naložb v državne vrednostne papirje, naša Banka Slovenije pa 5), kar financirajo s povečanimi depoziti. Izgleda, da so papirje kupili od bank in skladov, ti pa so kupnino vložili v japonsko centralno banko. Napoveduje so odkup dolga v višini kakih 100 % BDP, tako da bi bil preostanek znosen, odkupljen dolg pa so monetizirali. Bilančno so stvari rešili dokaj elegantno, čeprav pa jim dolgoročno problem ostaja, saj država dolga nikoli ne more vrniti. Predvsem pa bodo morali rešiti tekoče deficite, kjer pa se jim prostor resnično oži. Predvideli so sicer dvig davka na potrošnjo, a so zaradi bojazni po ponovnem upadu potrošnje od tega odstopili in problem deficita prestavljajo v prihodnost.

 

Za konec mogoče še dve primerjavi s Slovenijo. Glede starajočega prebivalstva (deleža prebivalcev starih več kot 65 let) je Japonska že danes tam, kjer bo Slovenija predvidoma čez dvajset let. Javni dolg Japonske pa se kljub velikosti ocenjuje kot manj problematičen, ker je v celoti financiran z domačimi finančnimi presežki. Slovenski dolg se okoli 70 % financira iz tujine (21 milijard evrov). Ob tem pa je zanimivo, da ima samo država, Banka Slovenije in banke v tujini v obliki depozitov, posojil in naložb v papirje preko 17 milijard evrov, podoben znesek pa še privatni sektor. Vse finančno premoženje rezidentov Slovenije je danes že večje, kot znašajo naši skupni dolgovi do tujine (brez tujih vlaganj). Teoretično bi torej tudi v Sloveniji lahko sami, s finančnimi presežki financirali celotni javni dolg države.

 

Tudi primerjava z Japonsko torej pokaže, da so ekonomski kazalci Slovenije dokaj solidni. Marsikateri podatek o japonskih javnih financah bi po evropskih kriterijih pomenil katastrofo, kar kaže tudi, da ekonomske kategorije niso črno-bele in da jih je možno obravnavati na različne načine, od primera do primera. Predvsem pa je tudi res, da je Japonska tretje največje svetovno gospodarstvo z močnim ozadjem in da za takšno državo veljajo drugačna pravila (kot na primer za Slovenijo). A čeprav lahko trenutne javne finance še vedno obvladujejo in finančni trgi niso (pretirano) zaskrbljeni, pa bodo s časom vseeno prisiljeni uvesti določene spremembe. Nadaljnje funkcioniranje preko svojih zmožnosti in kopičenje dolga ima tudi za Japonsko svoje limite.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
7
26.02.2020 03:45
V grozeči senci prihajajočega virusa bo, kot vse kaže, Janezu Janši še tretjič uspelo sestaviti vlado. Včeraj so namreč vse ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
12
24.02.2020 21:33
Važnih vprašanj v zvezi s socialnodemokratsko tradicijo ne zmanjka. Zgodovinar Janko Prunk je opozoril, da v Sloveniji socialne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
8
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 7,222
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,564
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 6,015
04/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,248
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,871
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,170
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,601
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,709
09/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,281
10/
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
Simona Rebolj
Ogledov: 1,264