Komentar

Zakaj lahko Japonci, ki imajo največj javni dolg na svetu, še vedno mirno spijo

"V zadnjem obdobju je aktualna oblast tako zadolžila državo, da dolga ne bodo uspeli odplačati niti naši vnuki ...", je običajen komentar v zvezi s porastom našega javnega dolga - a tokrat je mišljena Japonska. Država, kjer je javni dolg nekajkrat višji od slovenskega. Seveda gre za "eksotično", oddaljeno državo, ki se naše stvarnosti prav veliko ne dotika. Vseeno pa so nekatere primerjave zelo zanimive in poučne.

03.08.2017 22:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Japonska   stagnacija   deficit   Slovenija   staranje prebivalstva   BDP   Bank of japan

Primerjalno je torej japonski dolg na prebivalca trenutno preko 65 tisoč evrov na prebivalca ali štirikrat več kot naš.

Primerjave, ki pokažejo, da naše razmere niso tako problematične, kot se običajno prikazuje. V tekstu razumljivo lahko izpostavim samo nekaj osnovnih podatkov ter vidikov, a za prvo oceno zadošča. Tematika predvsem njihovega javnega dolga je precej kompleksna, tudi v strokovni javnosti so prisotne zelo različne ocene, zato je nek takšen prikaz pač omejen. Na spodnji sliki sta tako dva ključna podatka o japonski ekonomiji in javnih financah v zadnjih dveh desetletjih. Po izjemno hitri gospodarski rasti vse do začetka devetdesetih let je sledilo že več kot dvajsetletno obdobje stagnacije. Ves svet je občudoval japonski gospodarski čudež, njihov razvoj v vseh pogledih, ki pa se je v osemdesetih letih začel izkazovati tudi v vse večjem napihovanju cenovnih balonov. Po zlomu v začetku devetdesetih let, se je rast ustavila in BDP, preračunan v realne cene, je danes praktično enak kot pred dvajsetimi leti. Enak je tudi nominalno (v jenih), ker zadnjih dvajset let praktično nimajo inflacije (izmenjujejo se obdobja inflacije in deflacije, seštevek pa je okoli ničle). BDP na prebivalca se jim tako že od leta 1993 večinoma giblje med 35 in 40 tisoč dolarji, odvisno pač od valutnega razmerja dolar : jen.

 

 

 

Popolnoma drugačno sliko pa izkazuje gibanje javnega dolga. Naraščati jim je začel že v osemdesetih, še bolj izrazito pa času gospodarske stagnacije. Kot kaže slika, je od 70 % BDP leta 1995 lani prišel že na 240 % bruto domačega proizvoda (1.286.000.000.000.000 jenov). Takšen odstotek zadolžitve Japonske glede na BDP je seveda krepko najvišji v svetu, tudi daleč nad zadolžitvijo bankrotirane Grčije. Zakaj v tem svet ne vidi kake grožnje finančni stabilnosti države, več v nadaljevanju. Najprej poglejmo še nekaj podrobnosti ter primerjav s Slovenijo.

 

Na sliki je poleg rasti celotnega dolga prikazana tudi struktura tega dolga, torej kaj ga zadnja leta generira. Glavni razlog rasti je predvsem tekoči proračunski deficit države. Z modrimi stolpci je prikazan vsakoletni javno-finančni rezultat Japonske, in kot vidimo, imajo primanjkljaj že več kot dvajset let zaporedoma. Povprečni proračunski primanjkljaj tako znaša visokih 6,2 % letno in tudi primarni (brez upoštevanja plačila obresti) okoli 4,5 % BDP. Japonci torej vsako leto potrošijo preko 6 odstotkov BDP več kot ga ustvarijo (!) in za ta primanjkljaj se država vsako leto dodatno zadolži. Poleg povečanja dolga zaradi primarnega proračunskega deficita, se dolg povečuje tudi za vsakoletne obresti. Te so sicer že dolga leta zelo nizke, okoli odstotka, a glede na višino dolga tudi ta strošek vseeno ni zanemarljiv. Samo obresti za obravnavano obdobje predstavljajo zato šestino celotnega dolga. Preostali dolg pa je še iz časov pred letom 1995, deloma pa tudi iz drugih, nedefiniranih virov.

 

 

Primerjava s Slovenijo

 

Japonska ekonomija torej deluje tako, kot je po evropskih pravilih absolutno prepovedano in sankcionirano. Zakaj prihaja do tako velikih odstopanj, si poglejmo v primerjavi s Slovenijo (spodnja tabela). Primerjalno je torej japonski dolg na prebivalca trenutno preko 65 tisoč evrov na prebivalca ali štirikrat več kot naš. Ob tem je japonski BDP na prebivalca nominalno okoli 40 % nad našim, preračunano v PPP (pariteto enake kupne moči) pa le okoli 20 % višji od slovenskega. V tabeli so nato navedeni podrobnejši podatki o javno finančnih prihodkih in odhodkih obeh držav, po strukturi in na prebivalca (za Japonsko tudi preračunani v PPP). Pri tem je potrebno opozoriti, da so vsi podatki okvirni, ker so odvisni od trenutnih tečajnih razmerij ter tudi od načina zajemanja in prikazovanja, ki ni vedno v celoti primerljivo. Že pri zbiranju podatkov npr. o BDP naletimo na dokaj različne številke, kaj šele pri nekih podrobnejših strukturah - a za potrebe prikaza in komentarja so vseeno zadosti zanesljivi.

 

 

 

Zanimivo je torej, da so izdatki javnih financ na Japonskem kar precej podobni kot v Sloveniji (pri sredstvih za EU sem upošteval samo neto prilive). Delež javnih izdatkov je v obeh državah okoli 40 % BDP in tudi struktura je dokaj podobna. Glede na kupno moč namenjamo za zdravstvo, šolstvo ali socialo (predvsem pokojnine) kar precej podobne zneske na prebivalca. Pomembnejše pa so razlike pri prihodkih, kjer Japonska odstopa predvsem pri DDV oz. davkih na potrošnjo. Z njimi zbere skoraj 2,5-krat manj na prebivalca kot v Sloveniji oz. samo 6 odstotkov bruto družbenega proizvoda (Slovenija 14 % BDP). Njihova davčna stopnja je 8 %, nižje so tudi trošarine.

 

Japonci torej dobivajo s strani države podoben nivo storitev, a ker plačujejo pomembno nižji davek na potrošnjo (kupujejo lahko cenejše blago), se razlika odrazi  v večjem proračunskem primanjkljaju. Vendar ne v celoti, ker Japonska izpad 8 odstotkov BDP zaradi nižjega DDV (glede na Slovenijo) približno v polovici nadomešča z drugimi davki in sicer:

 

- četrtino izpada pokrijejo davki na premoženje - na Japonskem je premoženje močno koncentrirano in ljudje pač sprejemajo, da je nanj potrebno plačevati davek, v Sloveniji pa ima večina družin lastna stanovanja ali hiše in bi bila obremenitev tega premoženja na račun znižanja stopnje DDV prezahtevna, pa najbrž tudi nesmiselna operacija;

 

- drugo četrtino pokrivanja nižjega DDV pa Japonci pokrijejo s precej višjim davkom na dobiček (zopet bolj obremenjen premožnejši sloj) - v Sloveniji vemo, da je efektivni davek na dobiček le 11 %, medtem ko japonski podjetniki plačujejo kar 33 % (dvig podjetniškega davka na 25 % bi bil v Sloveniji na primer ekvivalent znižanja splošne stopnje DDV na 17 %).

 

 

Na Japonskem imajo torej pomembno nižji davek na potrošnjo, a to deloma nadomestijo z višjimi davki na dobiček in premoženje, vseeno pa še vedno vsako leto ustvarjajo v povprečju 6 odstotkov primanjkljaja in to jim je z leti prineslo daleč največji javni dolg na svetu. Na mestu je torej vprašanje, kako to, da finančni trgi to sprejemajo in ne ocenjujejo tudi Japonske kot rizične države. Ključna razlika je v tem, da japonsko državo skoraj v celoti financirajo državljani sami, da se torej državni dolg financira depoziti in naložbami, ki jih imajo Japonci v domačih bankah in skladih in zato seveda tujina kakih tveganj z naložbami v japonske papirje nima. Dodatno je potrebno izpostaviti še dejstvo, da ima država tudi veliko finančnih naložb in da je po nekih podatkih neto zadolžitev pravzaprav precej nižja, le okoli 140 % BDP, a celotni obseg izdanih državnih obveznic se vseeno giblje okoli omenjenih 240 % BDP.

 

 

Vzdržnost takšne ekonomije

 

Ob tem se vseeno lahko vprašamo, koliko je takšna ekonomija dolgoročno vzdržna. Že pred leti so različni avtorji svarili pred kolapsom države. Počasi bodo namreč porabili vse razpoložljive domače depozite, nekako je tudi logično, da ne moreš živeti v nedogled preko svojih možnosti (kar Japonci pridno delajo že 20 let), vse večje tveganje je tudi starajoče prebivalstvo. Ne glede na svarila, se to ni zgodilo, temveč se je Japonska odločila za odkupovanje dolga s strani Bank of Japan. Tako je ta trenutno že več kot tretjinski lastnik državnega dolga (preračunano na slovenske razmere imajo v bilanci 55 milijard evrov naložb v državne vrednostne papirje, naša Banka Slovenije pa 5), kar financirajo s povečanimi depoziti. Izgleda, da so papirje kupili od bank in skladov, ti pa so kupnino vložili v japonsko centralno banko. Napoveduje so odkup dolga v višini kakih 100 % BDP, tako da bi bil preostanek znosen, odkupljen dolg pa so monetizirali. Bilančno so stvari rešili dokaj elegantno, čeprav pa jim dolgoročno problem ostaja, saj država dolga nikoli ne more vrniti. Predvsem pa bodo morali rešiti tekoče deficite, kjer pa se jim prostor resnično oži. Predvideli so sicer dvig davka na potrošnjo, a so zaradi bojazni po ponovnem upadu potrošnje od tega odstopili in problem deficita prestavljajo v prihodnost.

 

Za konec mogoče še dve primerjavi s Slovenijo. Glede starajočega prebivalstva (deleža prebivalcev starih več kot 65 let) je Japonska že danes tam, kjer bo Slovenija predvidoma čez dvajset let. Javni dolg Japonske pa se kljub velikosti ocenjuje kot manj problematičen, ker je v celoti financiran z domačimi finančnimi presežki. Slovenski dolg se okoli 70 % financira iz tujine (21 milijard evrov). Ob tem pa je zanimivo, da ima samo država, Banka Slovenije in banke v tujini v obliki depozitov, posojil in naložb v papirje preko 17 milijard evrov, podoben znesek pa še privatni sektor. Vse finančno premoženje rezidentov Slovenije je danes že večje, kot znašajo naši skupni dolgovi do tujine (brez tujih vlaganj). Teoretično bi torej tudi v Sloveniji lahko sami, s finančnimi presežki financirali celotni javni dolg države.

 

Tudi primerjava z Japonsko torej pokaže, da so ekonomski kazalci Slovenije dokaj solidni. Marsikateri podatek o japonskih javnih financah bi po evropskih kriterijih pomenil katastrofo, kar kaže tudi, da ekonomske kategorije niso črno-bele in da jih je možno obravnavati na različne načine, od primera do primera. Predvsem pa je tudi res, da je Japonska tretje največje svetovno gospodarstvo z močnim ozadjem in da za takšno državo veljajo drugačna pravila (kot na primer za Slovenijo). A čeprav lahko trenutne javne finance še vedno obvladujejo in finančni trgi niso (pretirano) zaskrbljeni, pa bodo s časom vseeno prisiljeni uvesti določene spremembe. Nadaljnje funkcioniranje preko svojih zmožnosti in kopičenje dolga ima tudi za Japonsko svoje limite.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Udarna pest (mehke) diplomacije
13
05.02.2023 20:00
Obstaja več razlag, zakaj je novica o aretaciji ruskih vohunov v Sloveniji prišla v javnost. V obdobju, ko se Zahod združuje in ... Več.
Piše: Anže Logar
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
11
03.02.2023 20:00
Antijanšizem, Borut Pahor, civilna družba, človekove pravice, depolitizacija, ekstremizem, fašizem, heroji osamosvojitve, Milan ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
37
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
16
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
13
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Udarna pest (mehke) diplomacije
Anže Logar
Ogledov: 1.331
02/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.379
03/
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.413
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.353
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.323
06/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.291
07/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.742
08/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 653
09/
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
Valerio Fabbri
Ogledov: 622
10/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.919