Komentar

Zakaj lahko Japonci, ki imajo največj javni dolg na svetu, še vedno mirno spijo

"V zadnjem obdobju je aktualna oblast tako zadolžila državo, da dolga ne bodo uspeli odplačati niti naši vnuki ...", je običajen komentar v zvezi s porastom našega javnega dolga - a tokrat je mišljena Japonska. Država, kjer je javni dolg nekajkrat višji od slovenskega. Seveda gre za "eksotično", oddaljeno državo, ki se naše stvarnosti prav veliko ne dotika. Vseeno pa so nekatere primerjave zelo zanimive in poučne.

03.08.2017 22:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Japonska   stagnacija   deficit   Slovenija   staranje prebivalstva   BDP   Bank of japan

Primerjalno je torej japonski dolg na prebivalca trenutno preko 65 tisoč evrov na prebivalca ali štirikrat več kot naš.

Primerjave, ki pokažejo, da naše razmere niso tako problematične, kot se običajno prikazuje. V tekstu razumljivo lahko izpostavim samo nekaj osnovnih podatkov ter vidikov, a za prvo oceno zadošča. Tematika predvsem njihovega javnega dolga je precej kompleksna, tudi v strokovni javnosti so prisotne zelo različne ocene, zato je nek takšen prikaz pač omejen. Na spodnji sliki sta tako dva ključna podatka o japonski ekonomiji in javnih financah v zadnjih dveh desetletjih. Po izjemno hitri gospodarski rasti vse do začetka devetdesetih let je sledilo že več kot dvajsetletno obdobje stagnacije. Ves svet je občudoval japonski gospodarski čudež, njihov razvoj v vseh pogledih, ki pa se je v osemdesetih letih začel izkazovati tudi v vse večjem napihovanju cenovnih balonov. Po zlomu v začetku devetdesetih let, se je rast ustavila in BDP, preračunan v realne cene, je danes praktično enak kot pred dvajsetimi leti. Enak je tudi nominalno (v jenih), ker zadnjih dvajset let praktično nimajo inflacije (izmenjujejo se obdobja inflacije in deflacije, seštevek pa je okoli ničle). BDP na prebivalca se jim tako že od leta 1993 večinoma giblje med 35 in 40 tisoč dolarji, odvisno pač od valutnega razmerja dolar : jen.

 

 

 

Popolnoma drugačno sliko pa izkazuje gibanje javnega dolga. Naraščati jim je začel že v osemdesetih, še bolj izrazito pa času gospodarske stagnacije. Kot kaže slika, je od 70 % BDP leta 1995 lani prišel že na 240 % bruto domačega proizvoda (1.286.000.000.000.000 jenov). Takšen odstotek zadolžitve Japonske glede na BDP je seveda krepko najvišji v svetu, tudi daleč nad zadolžitvijo bankrotirane Grčije. Zakaj v tem svet ne vidi kake grožnje finančni stabilnosti države, več v nadaljevanju. Najprej poglejmo še nekaj podrobnosti ter primerjav s Slovenijo.

 

Na sliki je poleg rasti celotnega dolga prikazana tudi struktura tega dolga, torej kaj ga zadnja leta generira. Glavni razlog rasti je predvsem tekoči proračunski deficit države. Z modrimi stolpci je prikazan vsakoletni javno-finančni rezultat Japonske, in kot vidimo, imajo primanjkljaj že več kot dvajset let zaporedoma. Povprečni proračunski primanjkljaj tako znaša visokih 6,2 % letno in tudi primarni (brez upoštevanja plačila obresti) okoli 4,5 % BDP. Japonci torej vsako leto potrošijo preko 6 odstotkov BDP več kot ga ustvarijo (!) in za ta primanjkljaj se država vsako leto dodatno zadolži. Poleg povečanja dolga zaradi primarnega proračunskega deficita, se dolg povečuje tudi za vsakoletne obresti. Te so sicer že dolga leta zelo nizke, okoli odstotka, a glede na višino dolga tudi ta strošek vseeno ni zanemarljiv. Samo obresti za obravnavano obdobje predstavljajo zato šestino celotnega dolga. Preostali dolg pa je še iz časov pred letom 1995, deloma pa tudi iz drugih, nedefiniranih virov.

 

 

Primerjava s Slovenijo

 

Japonska ekonomija torej deluje tako, kot je po evropskih pravilih absolutno prepovedano in sankcionirano. Zakaj prihaja do tako velikih odstopanj, si poglejmo v primerjavi s Slovenijo (spodnja tabela). Primerjalno je torej japonski dolg na prebivalca trenutno preko 65 tisoč evrov na prebivalca ali štirikrat več kot naš. Ob tem je japonski BDP na prebivalca nominalno okoli 40 % nad našim, preračunano v PPP (pariteto enake kupne moči) pa le okoli 20 % višji od slovenskega. V tabeli so nato navedeni podrobnejši podatki o javno finančnih prihodkih in odhodkih obeh držav, po strukturi in na prebivalca (za Japonsko tudi preračunani v PPP). Pri tem je potrebno opozoriti, da so vsi podatki okvirni, ker so odvisni od trenutnih tečajnih razmerij ter tudi od načina zajemanja in prikazovanja, ki ni vedno v celoti primerljivo. Že pri zbiranju podatkov npr. o BDP naletimo na dokaj različne številke, kaj šele pri nekih podrobnejših strukturah - a za potrebe prikaza in komentarja so vseeno zadosti zanesljivi.

 

 

 

Zanimivo je torej, da so izdatki javnih financ na Japonskem kar precej podobni kot v Sloveniji (pri sredstvih za EU sem upošteval samo neto prilive). Delež javnih izdatkov je v obeh državah okoli 40 % BDP in tudi struktura je dokaj podobna. Glede na kupno moč namenjamo za zdravstvo, šolstvo ali socialo (predvsem pokojnine) kar precej podobne zneske na prebivalca. Pomembnejše pa so razlike pri prihodkih, kjer Japonska odstopa predvsem pri DDV oz. davkih na potrošnjo. Z njimi zbere skoraj 2,5-krat manj na prebivalca kot v Sloveniji oz. samo 6 odstotkov bruto družbenega proizvoda (Slovenija 14 % BDP). Njihova davčna stopnja je 8 %, nižje so tudi trošarine.

 

Japonci torej dobivajo s strani države podoben nivo storitev, a ker plačujejo pomembno nižji davek na potrošnjo (kupujejo lahko cenejše blago), se razlika odrazi  v večjem proračunskem primanjkljaju. Vendar ne v celoti, ker Japonska izpad 8 odstotkov BDP zaradi nižjega DDV (glede na Slovenijo) približno v polovici nadomešča z drugimi davki in sicer:

 

- četrtino izpada pokrijejo davki na premoženje - na Japonskem je premoženje močno koncentrirano in ljudje pač sprejemajo, da je nanj potrebno plačevati davek, v Sloveniji pa ima večina družin lastna stanovanja ali hiše in bi bila obremenitev tega premoženja na račun znižanja stopnje DDV prezahtevna, pa najbrž tudi nesmiselna operacija;

 

- drugo četrtino pokrivanja nižjega DDV pa Japonci pokrijejo s precej višjim davkom na dobiček (zopet bolj obremenjen premožnejši sloj) - v Sloveniji vemo, da je efektivni davek na dobiček le 11 %, medtem ko japonski podjetniki plačujejo kar 33 % (dvig podjetniškega davka na 25 % bi bil v Sloveniji na primer ekvivalent znižanja splošne stopnje DDV na 17 %).

 

 

Na Japonskem imajo torej pomembno nižji davek na potrošnjo, a to deloma nadomestijo z višjimi davki na dobiček in premoženje, vseeno pa še vedno vsako leto ustvarjajo v povprečju 6 odstotkov primanjkljaja in to jim je z leti prineslo daleč največji javni dolg na svetu. Na mestu je torej vprašanje, kako to, da finančni trgi to sprejemajo in ne ocenjujejo tudi Japonske kot rizične države. Ključna razlika je v tem, da japonsko državo skoraj v celoti financirajo državljani sami, da se torej državni dolg financira depoziti in naložbami, ki jih imajo Japonci v domačih bankah in skladih in zato seveda tujina kakih tveganj z naložbami v japonske papirje nima. Dodatno je potrebno izpostaviti še dejstvo, da ima država tudi veliko finančnih naložb in da je po nekih podatkih neto zadolžitev pravzaprav precej nižja, le okoli 140 % BDP, a celotni obseg izdanih državnih obveznic se vseeno giblje okoli omenjenih 240 % BDP.

 

 

Vzdržnost takšne ekonomije

 

Ob tem se vseeno lahko vprašamo, koliko je takšna ekonomija dolgoročno vzdržna. Že pred leti so različni avtorji svarili pred kolapsom države. Počasi bodo namreč porabili vse razpoložljive domače depozite, nekako je tudi logično, da ne moreš živeti v nedogled preko svojih možnosti (kar Japonci pridno delajo že 20 let), vse večje tveganje je tudi starajoče prebivalstvo. Ne glede na svarila, se to ni zgodilo, temveč se je Japonska odločila za odkupovanje dolga s strani Bank of Japan. Tako je ta trenutno že več kot tretjinski lastnik državnega dolga (preračunano na slovenske razmere imajo v bilanci 55 milijard evrov naložb v državne vrednostne papirje, naša Banka Slovenije pa 5), kar financirajo s povečanimi depoziti. Izgleda, da so papirje kupili od bank in skladov, ti pa so kupnino vložili v japonsko centralno banko. Napoveduje so odkup dolga v višini kakih 100 % BDP, tako da bi bil preostanek znosen, odkupljen dolg pa so monetizirali. Bilančno so stvari rešili dokaj elegantno, čeprav pa jim dolgoročno problem ostaja, saj država dolga nikoli ne more vrniti. Predvsem pa bodo morali rešiti tekoče deficite, kjer pa se jim prostor resnično oži. Predvideli so sicer dvig davka na potrošnjo, a so zaradi bojazni po ponovnem upadu potrošnje od tega odstopili in problem deficita prestavljajo v prihodnost.

 

Za konec mogoče še dve primerjavi s Slovenijo. Glede starajočega prebivalstva (deleža prebivalcev starih več kot 65 let) je Japonska že danes tam, kjer bo Slovenija predvidoma čez dvajset let. Javni dolg Japonske pa se kljub velikosti ocenjuje kot manj problematičen, ker je v celoti financiran z domačimi finančnimi presežki. Slovenski dolg se okoli 70 % financira iz tujine (21 milijard evrov). Ob tem pa je zanimivo, da ima samo država, Banka Slovenije in banke v tujini v obliki depozitov, posojil in naložb v papirje preko 17 milijard evrov, podoben znesek pa še privatni sektor. Vse finančno premoženje rezidentov Slovenije je danes že večje, kot znašajo naši skupni dolgovi do tujine (brez tujih vlaganj). Teoretično bi torej tudi v Sloveniji lahko sami, s finančnimi presežki financirali celotni javni dolg države.

 

Tudi primerjava z Japonsko torej pokaže, da so ekonomski kazalci Slovenije dokaj solidni. Marsikateri podatek o japonskih javnih financah bi po evropskih kriterijih pomenil katastrofo, kar kaže tudi, da ekonomske kategorije niso črno-bele in da jih je možno obravnavati na različne načine, od primera do primera. Predvsem pa je tudi res, da je Japonska tretje največje svetovno gospodarstvo z močnim ozadjem in da za takšno državo veljajo drugačna pravila (kot na primer za Slovenijo). A čeprav lahko trenutne javne finance še vedno obvladujejo in finančni trgi niso (pretirano) zaskrbljeni, pa bodo s časom vseeno prisiljeni uvesti določene spremembe. Nadaljnje funkcioniranje preko svojih zmožnosti in kopičenje dolga ima tudi za Japonsko svoje limite.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,536
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,154
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,588
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,466
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,956
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,867
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,351
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 943
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 699
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,117