Komentar

Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev

Gre za finančne malverzacije z znaki pranja denarja ob pomoči beloovratniških kriminalnih finančnih strokovnjakov in sodelovanju vplivnih ljudi, ki onemogočajo odkrivanje in pregon tovrstnih ravnanj. Pri tem tistim, ki so tiho, omogočijo zlato padalo, kar pomeni, da dobijo podobno ali še boljšo službo, če bodo spoštovali zakon molka (mafijska omerta).

18.07.2017 19:43
Piše: Bojan Dobovšek
Ključne besede:   banke   preiskovalna komisija   NLB   Iran   Anže Logar   SMC   oblast   pranje denarja   smurfing

Takšne koncentracije moči in možnosti zlorab, kakršno ima vladajoča stranka SMC, v demokratični Sloveniji še ni bilo. Mediji pa nič.

Po obdobju tranzicije prihajajo novi časi, ki prinašajo tudi nove oblike korupcije in finančne kriminalitete. To se kaže v obliki finančnih malverzacij, poslovanj preko davčnih oaz, pranja denarja, pritiskov multinacionalnih podjetij in podložnosti politik interesnim skupinam. Ker so tovrstne oblike dejanj netransparentne in nerazumljive, ljudje v njih ne vidijo škode, ki se povzroča družbi, zato pa ni dovolj denarja za zdravstvo, infrastrukturo, šolstvo pa tudi pokojnine. V ospredje odpravljanja se postavljajo novi represivni ukrepi, ki prizadenejo najnižje sloje ljudi in povečujejo nadzor in vladanje skozi strah. Vidimo, da v vsakdanjih zadevah sistem davkov in kazni deluje brezhibno, ko pa so vpleteni nekateri ljudje na vplivnih položajih z zvezami, sistemi kar naenkrat ne delujejo in nadzorni mehanizmi odpovejo, nihče pa o tem ne ve nič in se tudi ničesar ne spomni. Za ponazoritev si poglejmo zgodbo ustanavljanja nove parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo pod drobnogled vzela sume pranja denarja in financiranja terorizma z iranskimi posli v NLB v letih 2009 in 2010.

 

Finančne malverzacije v zvezi z bančno luknjo je začela odkrivati Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi dr. Anže Logar, katere član sem tudi sam. Komisiji je med drugim po premagovanju številnih ovir s strani državnih institucij uspelo med drugim pridobiti tudi dokumente o domnevnem pranju denarja v NLB, ki je kot kaže le del poslov, ki kažejo na sumljivo finančno poslovanje bank. Bančna luknja in vsa vprašanja povezana z njo so predmet javnih in strokovnih diskusij že zadnjih nekaj let. Kljub temu, da se z njo ukvarja vrsta specializiranih teles, oblikovanih znotraj nekaterih državnih institucij, kot so Banka Slovenije, policija, Državno tožilstvo, uradi in agencije Ministrstva za finance, po nekaj letih javnost in stroka še vedno nista dobili odgovorov na več pomembnih vprašanj. Prvo med njimi je vsekakor iskanje odgovornih za nastanek bančne luknje in prav parlamentarna komisija je začela odkrivati tančice in zato takšna panika med vpletenimi in njihovimi zaščitniki. V tem kontekstu se postavlja vprašanje ustreznosti korporativnega upravljanja in vloga vlad. To še posebej velja za državne banke. Zakonitost delovanja upravljalskih organov bank, kar vključuje vodenje in nadzor banke ter vprašljiva učinkovitost nadzora s strani Banke Slovenije, in seveda vlade kot skupščine SDH, so pomembne premise v iskanju odgovornih za nastanek bančne luknje.

 

 

 

Iranski posli

 

Ko je govora o krivdi bank samih za nastanek bančne luknje, je potrebno ločevati med slabimi poslovnimi odločitvami bankirjev, ki so bile sprejete v dobri veri, in med bančno kriminaliteto. Ker so največje izgube nastale v treh največjih slovenskih bankah, ki so bile vse v državni lasti, ne gre zanemarjati tudi vprašanja politične odgovornosti, saj je bila politika tista, ki je imenovala nadzorne svete bank, ti pa naprej uprave, ali je prihajalo še do drugih zunanjih vplivov in kako? Neaktivnost vlade v zvezi s finančno kriminaliteto je razvidna iz analize nekaterih sej Državnega zbora in sej delovnih teles ter iz zapisov sej parlamentarne preiskovalne komisije. Kdaj so finančno kriminaliteto zaznali organi odkrivanja in pregona ter kako so se te problematike lotili, je razvidno iz letnih poročil dela policije in tožilstva, še posebej pa je to postalo izpostavljeno ob zaslišanjih preiskovalne komisije. Iz poročil je možno razbrati s kakšnimi težavami so se srečevali pri preiskovanju in pri zbiranju dokazov. Pomembno vlogo je odigral institut bančne tajnosti, na katerega so se banke pogosto sklicevale, ko so s stani organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prejele prošnje za posredovanje podatkov o konkretnih bančnih poslih.

 

Na Islandiji so postopki potekali drugače, pri nas epilogov ni, zato je bila na pobudo opozicije ustanovljena Parlamentarna preiskovalna komisija, ki ugotavlja zlorabe v slovenskem bančnem sistemu ter vzroke in odgovornost za drugo sanacijo bančnega sistema. Pri svojem delu je prvič v zgodovini preiskav uspela pridobiti dokumente, ki jih banke do sedaj niso hotele izročati in se pri tem srečevala s številnimi ovirami, da bi do teh dokumentov  prišla. Med temi so bili tudi dokumenti o tem, da naj bi tuj državljan v NLB-ju pred leti odprl račune, na katere so v letih 2009 in 2010 prihajala nakazila iz iranske banke in na sporen način nakazal v tujino; teh računov naj bilo več kot 9.000, kar kaže na elemente pranja denarja (smurfing).

 

 

SMC ima vse vzvode oblasti

 

Zaradi uspeha komisije in kazanja na vpletene se je čez noč zbudila največja parlamentarna stranka SMC in predlagala ustanovitev nove parlamentarne komisije pod njihovim vodstvom, ki naj bi preiskovala domnevno pranje denarja. Sprašujem se, zakaj je potrebno podvajanje dela, zakaj zdaj, kaj je namen še ene komisije, je to le propaganda ali onemogočanje dela prvotni komisiji, prikriti dejstva, kaj so storile vse institucije, ki jih imajo v svojih rokah?

 

SMC je podpise zbrala sama brez koalicijskih partnerjev. Pri tem je zanimivo, da so iz SMC predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade in predsednik Državnega sveta, da ima tri ključna ministrstva za odkrivanje in pregon finančne kriminalitete, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance, katerih sestavni deli so številni uradi, agencije in ostali, ki so pristojni za odkrivanje finančnih tokov, direktorja SOVE in še bi lahko naštevali. Takšne koncentracije moči in možnosti zlorab v demokratični Sloveniji še ni bilo, mediji pa nič. Kaj ima opozicija nasproti vsem tem institucijam in ljudem: par članov komisije in nekaj podpornega osebja, sedaj pa ji s konkurenco skušajo izničiti tudi to delo.

 

Vendar je to le eden od spornih primerov. Banke so zainteresirane za pretok čim več denarja, da poberejo provizije in iščejo nove vlagatelje. Če niso konkurenčne na legalnem trgu, posegajo po denarju z ilegalnega trga in se izogibajo radarju institucij, ki so pristojne za preprečevanje pranja denarja in drugačne finančne malverzacije. Še posebej, če imajo pokritje tistih, ki imajo moč in vpliv v državi, z garancijo, da se nič ne bo odkrilo in če notranji kontrolni mehanizmi ne delujejo. Prav takšne posle je odkrila že obstoječa parlamentarna preiskovalna komisija, jih obdelala in je v fazi izdelave poročila.

 

 

Kako se pere denar

 

O celostni problematiki sem pisal že v mojih knjigah, tudi v zadnji, Peta veja oblasti. Pri finančni kriminaliteti gre za sprego politikov, bankirjev in tako imenovanih strokovnjakov beloovratniške kriminalitete, ki znajo te finančne tokove spretno spraviti v tujino, da jih potem izbrani ljudje uporabijo za nakup legalnih podjetij, za nagrade, svetovalne pogodbe, pa tudi za korupcijo v najrazličnejših oblikah. In tukaj gre za elemente pranja denarja, ko se zneski denarja drobijo na manjše zneske in transferirajo na številne račune (smurfing), da se na koncu prikažejo kot legalen denar. Pri tem gre lahko tudi za druga kazniva dejanja, kot so goljufije, zloraba položaja, ponarejanje listin, uničenje listin in podobno. Normalno se takšna deviantna ravnanja odkrije ali jih notranje kontrole in urad za preprečevanje pranja denarja celo preprečijo, v izbranih primerih pa so vse nadzorne in represivne institucije zatajile.

 

Zakaj spreminjati zakonodajo o pranju denarja, ki kot vidimo v vsakdanjih primerih normalno deluje? Imamo sodobno zakonodajo, vendar se v določenih primerih ta zakonodaja ne izvaja, vprašanje pa je, ali zaradi vpliva, pritiskov ali česa drugega. Zato je odgovornost vlade, da zakonodajo izvaja, nadzoruje izvajanje in da ugotovi, zakaj se ni izvajala. Aparat imajo, pri čemer pa se ne ve, ali pa so osebe, ki oblast izvajajo, iste kot so bile vpletene v prejšnje malverzacije po načelu rotirajočih vrat in kritja ter nadzorovanja drug drugega? Potrebujemo tiste, ki bi morali opozoriti na napake, saj se očitno ne upajo, ali pa tako kot v Italiji skesance, ki bodo pod zaščito povedali, kdo jih je prisilil, da so kaj naredili ali pa zamižali in spregledali dejanja. Če odgovorni pravijo, da nihče ni na njih pritiskal, potem pač odgovarjajo ti finančniki, ki so takšne posle odobrili in izvedli in bodo kaznovani namesto tistih, ki so jim to naročili.

 

Če bi bila volja, bi vlada to lahko izvedla. Kot vidimo, je v SMC pri koalicijskih pogajanjih iz sporazuma najprej fantomsko izginilo preiskovanje finančne kriminalitete, nato niti niso bili za ustanovitev tiste prve komisije, ki je preiskovala bančno luknjo, da o imenovanjih na ključne položaje v  ministrstvih, raznih službah in agencijah, SDH, DUTB in bankah niti ne govorimo.  Prav netransparentno kadrovanje bi lahko v tem mandatu preprečili, če bi imeli resen namen in SMC kot vodilna stranka teh ljudi ne bi imenovala na vodilne položaje. Namesto, da bi vpleteni odstopili, sedaj kot rešitev ustanavljajo novo komisijo, da bi zakrili, kaj se je v tem mandatu dogajalo, ljudje pa bi ostali na položajih.

 

Rešitve je potrebno iskati v neodvisni proaktivni vlogi nadzornih finančnih institucij in sledenju tokov denarja ter transparentnem odkrivanju pridobivanja premoženja, na kar stalno opozarjam. Redki preiskovalni novinarji počno prav to in nam razkrivajo konkretna imena pete veje oblasti. Dejstva, ki jih razkrivamo, kažejo, da so lobistična omrežja, ki držijo v krempljih Slovenijo, najmočnejša v zadnjih petindvajsetih letih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
15
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,202
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,333
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,764
04/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 2,514
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,391
06/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 2,055
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,589
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,154
09/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,359
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 952