Komentar

Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev

Gre za finančne malverzacije z znaki pranja denarja ob pomoči beloovratniških kriminalnih finančnih strokovnjakov in sodelovanju vplivnih ljudi, ki onemogočajo odkrivanje in pregon tovrstnih ravnanj. Pri tem tistim, ki so tiho, omogočijo zlato padalo, kar pomeni, da dobijo podobno ali še boljšo službo, če bodo spoštovali zakon molka (mafijska omerta).

18.07.2017 19:43
Piše: Bojan Dobovšek
Ključne besede:   banke   preiskovalna komisija   NLB   Iran   Anže Logar   SMC   oblast   pranje denarja   smurfing

Takšne koncentracije moči in možnosti zlorab, kakršno ima vladajoča stranka SMC, v demokratični Sloveniji še ni bilo. Mediji pa nič.

Po obdobju tranzicije prihajajo novi časi, ki prinašajo tudi nove oblike korupcije in finančne kriminalitete. To se kaže v obliki finančnih malverzacij, poslovanj preko davčnih oaz, pranja denarja, pritiskov multinacionalnih podjetij in podložnosti politik interesnim skupinam. Ker so tovrstne oblike dejanj netransparentne in nerazumljive, ljudje v njih ne vidijo škode, ki se povzroča družbi, zato pa ni dovolj denarja za zdravstvo, infrastrukturo, šolstvo pa tudi pokojnine. V ospredje odpravljanja se postavljajo novi represivni ukrepi, ki prizadenejo najnižje sloje ljudi in povečujejo nadzor in vladanje skozi strah. Vidimo, da v vsakdanjih zadevah sistem davkov in kazni deluje brezhibno, ko pa so vpleteni nekateri ljudje na vplivnih položajih z zvezami, sistemi kar naenkrat ne delujejo in nadzorni mehanizmi odpovejo, nihče pa o tem ne ve nič in se tudi ničesar ne spomni. Za ponazoritev si poglejmo zgodbo ustanavljanja nove parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo pod drobnogled vzela sume pranja denarja in financiranja terorizma z iranskimi posli v NLB v letih 2009 in 2010.

 

Finančne malverzacije v zvezi z bančno luknjo je začela odkrivati Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi dr. Anže Logar, katere član sem tudi sam. Komisiji je med drugim po premagovanju številnih ovir s strani državnih institucij uspelo med drugim pridobiti tudi dokumente o domnevnem pranju denarja v NLB, ki je kot kaže le del poslov, ki kažejo na sumljivo finančno poslovanje bank. Bančna luknja in vsa vprašanja povezana z njo so predmet javnih in strokovnih diskusij že zadnjih nekaj let. Kljub temu, da se z njo ukvarja vrsta specializiranih teles, oblikovanih znotraj nekaterih državnih institucij, kot so Banka Slovenije, policija, Državno tožilstvo, uradi in agencije Ministrstva za finance, po nekaj letih javnost in stroka še vedno nista dobili odgovorov na več pomembnih vprašanj. Prvo med njimi je vsekakor iskanje odgovornih za nastanek bančne luknje in prav parlamentarna komisija je začela odkrivati tančice in zato takšna panika med vpletenimi in njihovimi zaščitniki. V tem kontekstu se postavlja vprašanje ustreznosti korporativnega upravljanja in vloga vlad. To še posebej velja za državne banke. Zakonitost delovanja upravljalskih organov bank, kar vključuje vodenje in nadzor banke ter vprašljiva učinkovitost nadzora s strani Banke Slovenije, in seveda vlade kot skupščine SDH, so pomembne premise v iskanju odgovornih za nastanek bančne luknje.

 

 

 

Iranski posli

 

Ko je govora o krivdi bank samih za nastanek bančne luknje, je potrebno ločevati med slabimi poslovnimi odločitvami bankirjev, ki so bile sprejete v dobri veri, in med bančno kriminaliteto. Ker so največje izgube nastale v treh največjih slovenskih bankah, ki so bile vse v državni lasti, ne gre zanemarjati tudi vprašanja politične odgovornosti, saj je bila politika tista, ki je imenovala nadzorne svete bank, ti pa naprej uprave, ali je prihajalo še do drugih zunanjih vplivov in kako? Neaktivnost vlade v zvezi s finančno kriminaliteto je razvidna iz analize nekaterih sej Državnega zbora in sej delovnih teles ter iz zapisov sej parlamentarne preiskovalne komisije. Kdaj so finančno kriminaliteto zaznali organi odkrivanja in pregona ter kako so se te problematike lotili, je razvidno iz letnih poročil dela policije in tožilstva, še posebej pa je to postalo izpostavljeno ob zaslišanjih preiskovalne komisije. Iz poročil je možno razbrati s kakšnimi težavami so se srečevali pri preiskovanju in pri zbiranju dokazov. Pomembno vlogo je odigral institut bančne tajnosti, na katerega so se banke pogosto sklicevale, ko so s stani organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prejele prošnje za posredovanje podatkov o konkretnih bančnih poslih.

 

Na Islandiji so postopki potekali drugače, pri nas epilogov ni, zato je bila na pobudo opozicije ustanovljena Parlamentarna preiskovalna komisija, ki ugotavlja zlorabe v slovenskem bančnem sistemu ter vzroke in odgovornost za drugo sanacijo bančnega sistema. Pri svojem delu je prvič v zgodovini preiskav uspela pridobiti dokumente, ki jih banke do sedaj niso hotele izročati in se pri tem srečevala s številnimi ovirami, da bi do teh dokumentov  prišla. Med temi so bili tudi dokumenti o tem, da naj bi tuj državljan v NLB-ju pred leti odprl račune, na katere so v letih 2009 in 2010 prihajala nakazila iz iranske banke in na sporen način nakazal v tujino; teh računov naj bilo več kot 9.000, kar kaže na elemente pranja denarja (smurfing).

 

 

SMC ima vse vzvode oblasti

 

Zaradi uspeha komisije in kazanja na vpletene se je čez noč zbudila največja parlamentarna stranka SMC in predlagala ustanovitev nove parlamentarne komisije pod njihovim vodstvom, ki naj bi preiskovala domnevno pranje denarja. Sprašujem se, zakaj je potrebno podvajanje dela, zakaj zdaj, kaj je namen še ene komisije, je to le propaganda ali onemogočanje dela prvotni komisiji, prikriti dejstva, kaj so storile vse institucije, ki jih imajo v svojih rokah?

 

SMC je podpise zbrala sama brez koalicijskih partnerjev. Pri tem je zanimivo, da so iz SMC predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade in predsednik Državnega sveta, da ima tri ključna ministrstva za odkrivanje in pregon finančne kriminalitete, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance, katerih sestavni deli so številni uradi, agencije in ostali, ki so pristojni za odkrivanje finančnih tokov, direktorja SOVE in še bi lahko naštevali. Takšne koncentracije moči in možnosti zlorab v demokratični Sloveniji še ni bilo, mediji pa nič. Kaj ima opozicija nasproti vsem tem institucijam in ljudem: par članov komisije in nekaj podpornega osebja, sedaj pa ji s konkurenco skušajo izničiti tudi to delo.

 

Vendar je to le eden od spornih primerov. Banke so zainteresirane za pretok čim več denarja, da poberejo provizije in iščejo nove vlagatelje. Če niso konkurenčne na legalnem trgu, posegajo po denarju z ilegalnega trga in se izogibajo radarju institucij, ki so pristojne za preprečevanje pranja denarja in drugačne finančne malverzacije. Še posebej, če imajo pokritje tistih, ki imajo moč in vpliv v državi, z garancijo, da se nič ne bo odkrilo in če notranji kontrolni mehanizmi ne delujejo. Prav takšne posle je odkrila že obstoječa parlamentarna preiskovalna komisija, jih obdelala in je v fazi izdelave poročila.

 

 

Kako se pere denar

 

O celostni problematiki sem pisal že v mojih knjigah, tudi v zadnji, Peta veja oblasti. Pri finančni kriminaliteti gre za sprego politikov, bankirjev in tako imenovanih strokovnjakov beloovratniške kriminalitete, ki znajo te finančne tokove spretno spraviti v tujino, da jih potem izbrani ljudje uporabijo za nakup legalnih podjetij, za nagrade, svetovalne pogodbe, pa tudi za korupcijo v najrazličnejših oblikah. In tukaj gre za elemente pranja denarja, ko se zneski denarja drobijo na manjše zneske in transferirajo na številne račune (smurfing), da se na koncu prikažejo kot legalen denar. Pri tem gre lahko tudi za druga kazniva dejanja, kot so goljufije, zloraba položaja, ponarejanje listin, uničenje listin in podobno. Normalno se takšna deviantna ravnanja odkrije ali jih notranje kontrole in urad za preprečevanje pranja denarja celo preprečijo, v izbranih primerih pa so vse nadzorne in represivne institucije zatajile.

 

Zakaj spreminjati zakonodajo o pranju denarja, ki kot vidimo v vsakdanjih primerih normalno deluje? Imamo sodobno zakonodajo, vendar se v določenih primerih ta zakonodaja ne izvaja, vprašanje pa je, ali zaradi vpliva, pritiskov ali česa drugega. Zato je odgovornost vlade, da zakonodajo izvaja, nadzoruje izvajanje in da ugotovi, zakaj se ni izvajala. Aparat imajo, pri čemer pa se ne ve, ali pa so osebe, ki oblast izvajajo, iste kot so bile vpletene v prejšnje malverzacije po načelu rotirajočih vrat in kritja ter nadzorovanja drug drugega? Potrebujemo tiste, ki bi morali opozoriti na napake, saj se očitno ne upajo, ali pa tako kot v Italiji skesance, ki bodo pod zaščito povedali, kdo jih je prisilil, da so kaj naredili ali pa zamižali in spregledali dejanja. Če odgovorni pravijo, da nihče ni na njih pritiskal, potem pač odgovarjajo ti finančniki, ki so takšne posle odobrili in izvedli in bodo kaznovani namesto tistih, ki so jim to naročili.

 

Če bi bila volja, bi vlada to lahko izvedla. Kot vidimo, je v SMC pri koalicijskih pogajanjih iz sporazuma najprej fantomsko izginilo preiskovanje finančne kriminalitete, nato niti niso bili za ustanovitev tiste prve komisije, ki je preiskovala bančno luknjo, da o imenovanjih na ključne položaje v  ministrstvih, raznih službah in agencijah, SDH, DUTB in bankah niti ne govorimo.  Prav netransparentno kadrovanje bi lahko v tem mandatu preprečili, če bi imeli resen namen in SMC kot vodilna stranka teh ljudi ne bi imenovala na vodilne položaje. Namesto, da bi vpleteni odstopili, sedaj kot rešitev ustanavljajo novo komisijo, da bi zakrili, kaj se je v tem mandatu dogajalo, ljudje pa bi ostali na položajih.

 

Rešitve je potrebno iskati v neodvisni proaktivni vlogi nadzornih finančnih institucij in sledenju tokov denarja ter transparentnem odkrivanju pridobivanja premoženja, na kar stalno opozarjam. Redki preiskovalni novinarji počno prav to in nam razkrivajo konkretna imena pete veje oblasti. Dejstva, ki jih razkrivamo, kažejo, da so lobistična omrežja, ki držijo v krempljih Slovenijo, najmočnejša v zadnjih petindvajsetih letih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
0
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
19
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,762
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,312
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,194
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,831
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,701
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,088
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,057
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,288
09/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,191
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,311