Komentar

Moja resnica o prevzemu Merkurja

Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko "tajkunizacijo" in da jih kakšni dodatni pogledi niti ne zanimajo. Vseeno pa bi rad napisal nekaj nespornih dejstev v zvezi z dogajanji v Merkurju, ki se pogosto pojavljajo v komentarjih bralcev ob mojih prispevkih na portalu+.

25.07.2017 22:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Bine Kordež   Merkur   odkup   kriza   banke   stečaj   odgovornost

Foto: Mediaspeed

Dejstvo je, da sem leta 2007 - pa tudi kasneje - napačno ocenil bodoča dogajanja in zato prevzel tudi odgovornost.

V Merkurju se nas je vseh sto vodilnih odločilo, da smo v letu 2007 izvedli odkup (prevzem) družbe. To je bil čas, ko je bilo okolje in splošna javnost takratnim procesom menedžerskih odkupov precej naklonjena. Dodatno pa smo bili k temu spodbujeni tako s strani največjega lastnika, države, ki je tak odkup ponudila, močno pa ga je podpirala tudi večina bank, ki so v tem videle možnost za plasma svojih sredstev. Razlog za odkup s strani vodilnih je bil predvsem zadržati dotedanjo samostojnost vodenja družbe. Pretežno ista vodilna ekipa je v petnajstih letih iz relativno lokalnega trgovca zgradila mednarodno podjetje, za sedemkrat povečala obseg poslovanja in v samostojnem obvladovanju družbe videla tudi priložnost za nadaljnjo rast. Za odkup se nismo odločali zaradi kakih političnih pritiskov ali strahu, prav tako pa zanj nismo iskali kakšne posebne politične podpore. Tudi ne za financiranje, ker so banke same rade posodile denar. Pri tem je mogoče potrebno izpostaviti, da je bil Merkur deset let pred tem pravzaprav že v lasti zaposlenih,  imeli smo kar 60 % firme v svojih rokah iz certifikatov ter notranjega odkupa. Na žalost je (kljub prepričevanju) večina zaposlenih te deleže ob ugodni priložnosti in rasti cene delnic počasi prodala, prav tako niso bili pripravljeni dodatno vlagati za širitev družbe in njihov lastništvo je padlo pod desetino.

 

Odkup Merkurja je bil sicer lepo zasnovan, vendar samo za dobre razmere in ob nadaljevanju rasti. Pri tem pa smo sami kot tudi predvsem banke spregledali tveganja, če bi cene delnic na trgu močno padle (na četrtino, kot se je zgodilo), ali če bi prišlo do večjega poslabšanja v poslovanju. V takratnem optimističnem duhu nismo niti v Merkurju, prav tako pa tudi ne banke, nadzorniki, regulatorji in država predvideli scenarija, v katerem bi se gospodarske razmere močno poslabšale. To tveganje je bilo veliko zaradi pretežno kreditnega financiranja ter predvsem tudi zato, ker smo za družbo plačali bistveno preveč glede na kasnejše razmere. Vrednost odkupa je znašala 350 milijonov evrov, cena po kateri je na primer Agrokor na koncu odkupil Mercator bi bila primerjalno 50 milijonov evrov. To bi seveda pomembno znižalo finančne obremenitve družbe in do kolapsa verjetno ne bi prišlo.

 

Čeprav so še v letu 2008 vse uradne institucije napovedovale nadaljnjo gospodarsko rast (taisti vodilni seveda še danes brez zadržkov lahko delijo nasvete), je v nasprotju s tem prišlo do močnega upada. Banke niso bile več sposobne nadaljevati kreditiranja v takšnem obsegu in Merkur je kljub še vedno pozitivnemu denarnemu toku zašel v velike likvidnostne težave. Te so vodile v dolgotrajno sanacijo (prisilno poravnavo), upadanje prometa, na koncu pa so iz kontroliranega stečaja tri ključne družbe nadaljevale poslovanje s skupaj skoraj 2.000 zaposlenimi. Sanacija se je sicer končala pozitivno, a je trajala daleč predolgo in v tem času je Merkur izgubil pomemben del tržnega položaja. Če bi se banke hitreje sprijaznile z izgubo in omogočile nemoteno nadaljevanje poslovanja družbe, bi na koncu za svoja vložena sredstva dobile precej več kot pa so sicer.

 

 

Merkur ni (bil) Tuš

 

Do takega spoznanja so prišle banke šele kasneje, ko ni bilo več pritiskov politike, medijev in javnosti, da je treba krivce najti in onemogočiti. Tudi v primeru Tuša so banke kmalu ugotovile, da bodo morale zaradi prevelikih naložb odpisati 200 milijonov evrov od 400 milijonov skupnega dolga. Kljub temu so družbi omogočile, da je lahko dokaj nemoteno nadaljevala s poslovanjem, da redno plačuje dobaviteljem, svoje terjatve pa so "zamrznile". Na koncu bodo za te vložke ob prodaji dobile več, kot pa če bi družbo poslale v stečaj, kar se je dogajalo s firmami na začetku. Zgodba z Merkurjem se je vseeno še dokaj solidno zaključila, družba danes posluje sicer v manjšem obsegu, a pozitivno. Prav tako pa je relativno zelo malo zaposlenih izgubilo delo v postopkih odpuščanja in večina je dobila delo pri konkurenčnih firmah, ki so prevzele del poslovanja Merkurja.

 

Seveda ostaja ključno vprašanje, od kje tako visoka, nekaj sto milijonska izguba, ki so jo utrpele banke (in povečale javni dolg države). Večina te izgube se je v času prevzema pojavila kot dobiček, ki so ga realizirali nekdanji lastniki Merkurja, ki so svoje deleže zelo ugodno prodali. Samo država je preko KAD-a in SOD-a dobila kakih sto milijonov evrov več, kot če do prevzema ne bi prišlo, preostanek pa so prejeli drugi lastniki - od bank, skladov do malih delničarjev in ostalih zaposlenih. Vsi udeleženi v prevzemu smo samo izgubili pomemben del vloženih sredstev in marsikdo še danes odplačuje najeto posojilo. Ker je bil moj vložek največji, sem tudi izgubil vse, kar sem trideset let ustvarjal poleg ostalih posledic.

 

Današnje izgube so se torej odražale v zaslužkih prodajalcev delnic pred desetimi leti in niso posledica nekega odtujevanja premoženja. To je potrdilo tudi tožilstvo v obtožnici, ko je zapisalo: "Kot je moč povzeti iz samih opisov posameznih zlorab položaja, izsledki predkazenskih postopkov ter zaključenih preiskav niso odkrili transakcij, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da se je Albin Kordež iz njihovega prevzema okoristil ... ". Gledano z današnje perspektive so torej nekdanji lastniki Merkurja s prodajo mogoče zaslužili tudi 300 milijonov več, kot če prevzema ne bi bilo, to pa se je kasneje pokazalo kot izguba v bankah, ki so ta odkup financirale. Leta 2007 je na primer država med svoje prihodke vključila 100 milijonov evrov od prodaje delnic Merkurja po previsoki ceni (z današnjega vidika), nekaj let zatem pa je to nekako "vrnila" preko vložka v banko. Pri tem je mogoče zanimivo, da so pomemben del te izgube v Merkurju morali pokriti tudi tujci (kreditiranje s strani avstrijske Hypo banke), medtem ko so zaslužki ostali v Sloveniji. Največ pri pokojninski družbi.

 

 

Zakaj sem bil v kazenskih postopkih 

 

Na koncu je potrebno še navesti, da v kazenskih postopkih nisem bil zaradi prevzema kot takšnega. Čeprav je bil prevzem osnovni razlog za kasnejše izgube, je bil sam postopek podprt z vseh strani ter tudi opredeljen kot vzorčni primer preglednega prevzema. Sporna so bila predvsem dejanja pri razreševanju nastale likvidnostne situacije, ko smo poskušali tudi bankam, sodelujočim pri financiranju prevzema, zagotoviti enak položaj kot ostalim bankam, to pa po mnenju tožilstva ni bilo v skladu z veljavno zakonodajo.

 

Vem, da sicer ljudem, ki so prepričani o krajah in odnašanju premoženja v tujino, takšen pregled dogajanj ne zanima, še manj prepriča (verjetno ga niti ne preberejo), a z zapisanim bi se verjetno strinjal tudi tožilec. S takšnim prikazom dogajanj ne želim opravičevati sebe in svojih dejanj. Dejstvo je, da sem leta 2007, pa tudi kasneje napačno ocenil bodoča dogajanja in zato prevzel tudi odgovornost. Na žalost se večina najbolj odgovornih v kritičnem času (pred in še bolj po krizi) svojih napačnih odločitev niti ne zaveda, ne prizna, kaj šele prevzema zanje odgovornost. In zato se je ves srd javnosti usmeril na nekaj posameznikov in nekaj podjetij, kar pa seveda še zdaleč ne predstavlja celotne države in težav, v katerih se je znašla.

 

Popolnoma se pozablja, da je visoka gospodarska rast, rast zaposlovanja ter zaslužkov iz plač in premoženja v letih pred 2008 v pretežni meri izhajala iz velikih naložb in zadolževanja v tujini. Kasneje se je izkazalo, da ta rast (BDP, delnic, cen nepremičnin) ni imela realnih temeljev, kar se je nato odrazilo v nekaj milijardni izgubi zaradi padca vrednosti premoženja in gospodarske aktivnosti. Dodatno pa smo za razliko od drugih držav mogoče še več napak naredili tudi pri sanacij nastalih razmer. Ukvarjali smo se s krivci, namesto da bi hitro pripoznali nastale razmere in jih sanirali - tako kot v večini drugih držav, kjer izgube niso bile nič manjše, a so s hitrimi ukrepanjem minimizirali njihove posledice.

 

 

Uredništvo je Bineta Kordeža že pred časom izzvalo s predlogom, naj o Merkurju in svoji vlogi v procesu odkupa, ki se je zaradi gospodarske krize ponesrečil, napiše svoj osebni pogled in tako odgovori tistim bralcem portala+, ki ob njegovih komentarjih pogosto ne polemizira ad rem, pač pa ad personam. Upamo, da bo današnji Kordežev tekst to vsaj deloma popravil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.836
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.776
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.040
05/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.227
06/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.132
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 914
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.622
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 567