Komentar

Moja resnica o prevzemu Merkurja

Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko "tajkunizacijo" in da jih kakšni dodatni pogledi niti ne zanimajo. Vseeno pa bi rad napisal nekaj nespornih dejstev v zvezi z dogajanji v Merkurju, ki se pogosto pojavljajo v komentarjih bralcev ob mojih prispevkih na portalu+.

25.07.2017 22:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Bine Kordež   Merkur   odkup   kriza   banke   stečaj   odgovornost

Foto: Mediaspeed

Dejstvo je, da sem leta 2007 - pa tudi kasneje - napačno ocenil bodoča dogajanja in zato prevzel tudi odgovornost.

V Merkurju se nas je vseh sto vodilnih odločilo, da smo v letu 2007 izvedli odkup (prevzem) družbe. To je bil čas, ko je bilo okolje in splošna javnost takratnim procesom menedžerskih odkupov precej naklonjena. Dodatno pa smo bili k temu spodbujeni tako s strani največjega lastnika, države, ki je tak odkup ponudila, močno pa ga je podpirala tudi večina bank, ki so v tem videle možnost za plasma svojih sredstev. Razlog za odkup s strani vodilnih je bil predvsem zadržati dotedanjo samostojnost vodenja družbe. Pretežno ista vodilna ekipa je v petnajstih letih iz relativno lokalnega trgovca zgradila mednarodno podjetje, za sedemkrat povečala obseg poslovanja in v samostojnem obvladovanju družbe videla tudi priložnost za nadaljnjo rast. Za odkup se nismo odločali zaradi kakih političnih pritiskov ali strahu, prav tako pa zanj nismo iskali kakšne posebne politične podpore. Tudi ne za financiranje, ker so banke same rade posodile denar. Pri tem je mogoče potrebno izpostaviti, da je bil Merkur deset let pred tem pravzaprav že v lasti zaposlenih,  imeli smo kar 60 % firme v svojih rokah iz certifikatov ter notranjega odkupa. Na žalost je (kljub prepričevanju) večina zaposlenih te deleže ob ugodni priložnosti in rasti cene delnic počasi prodala, prav tako niso bili pripravljeni dodatno vlagati za širitev družbe in njihov lastništvo je padlo pod desetino.

 

Odkup Merkurja je bil sicer lepo zasnovan, vendar samo za dobre razmere in ob nadaljevanju rasti. Pri tem pa smo sami kot tudi predvsem banke spregledali tveganja, če bi cene delnic na trgu močno padle (na četrtino, kot se je zgodilo), ali če bi prišlo do večjega poslabšanja v poslovanju. V takratnem optimističnem duhu nismo niti v Merkurju, prav tako pa tudi ne banke, nadzorniki, regulatorji in država predvideli scenarija, v katerem bi se gospodarske razmere močno poslabšale. To tveganje je bilo veliko zaradi pretežno kreditnega financiranja ter predvsem tudi zato, ker smo za družbo plačali bistveno preveč glede na kasnejše razmere. Vrednost odkupa je znašala 350 milijonov evrov, cena po kateri je na primer Agrokor na koncu odkupil Mercator bi bila primerjalno 50 milijonov evrov. To bi seveda pomembno znižalo finančne obremenitve družbe in do kolapsa verjetno ne bi prišlo.

 

Čeprav so še v letu 2008 vse uradne institucije napovedovale nadaljnjo gospodarsko rast (taisti vodilni seveda še danes brez zadržkov lahko delijo nasvete), je v nasprotju s tem prišlo do močnega upada. Banke niso bile več sposobne nadaljevati kreditiranja v takšnem obsegu in Merkur je kljub še vedno pozitivnemu denarnemu toku zašel v velike likvidnostne težave. Te so vodile v dolgotrajno sanacijo (prisilno poravnavo), upadanje prometa, na koncu pa so iz kontroliranega stečaja tri ključne družbe nadaljevale poslovanje s skupaj skoraj 2.000 zaposlenimi. Sanacija se je sicer končala pozitivno, a je trajala daleč predolgo in v tem času je Merkur izgubil pomemben del tržnega položaja. Če bi se banke hitreje sprijaznile z izgubo in omogočile nemoteno nadaljevanje poslovanja družbe, bi na koncu za svoja vložena sredstva dobile precej več kot pa so sicer.

 

 

Merkur ni (bil) Tuš

 

Do takega spoznanja so prišle banke šele kasneje, ko ni bilo več pritiskov politike, medijev in javnosti, da je treba krivce najti in onemogočiti. Tudi v primeru Tuša so banke kmalu ugotovile, da bodo morale zaradi prevelikih naložb odpisati 200 milijonov evrov od 400 milijonov skupnega dolga. Kljub temu so družbi omogočile, da je lahko dokaj nemoteno nadaljevala s poslovanjem, da redno plačuje dobaviteljem, svoje terjatve pa so "zamrznile". Na koncu bodo za te vložke ob prodaji dobile več, kot pa če bi družbo poslale v stečaj, kar se je dogajalo s firmami na začetku. Zgodba z Merkurjem se je vseeno še dokaj solidno zaključila, družba danes posluje sicer v manjšem obsegu, a pozitivno. Prav tako pa je relativno zelo malo zaposlenih izgubilo delo v postopkih odpuščanja in večina je dobila delo pri konkurenčnih firmah, ki so prevzele del poslovanja Merkurja.

 

Seveda ostaja ključno vprašanje, od kje tako visoka, nekaj sto milijonska izguba, ki so jo utrpele banke (in povečale javni dolg države). Večina te izgube se je v času prevzema pojavila kot dobiček, ki so ga realizirali nekdanji lastniki Merkurja, ki so svoje deleže zelo ugodno prodali. Samo država je preko KAD-a in SOD-a dobila kakih sto milijonov evrov več, kot če do prevzema ne bi prišlo, preostanek pa so prejeli drugi lastniki - od bank, skladov do malih delničarjev in ostalih zaposlenih. Vsi udeleženi v prevzemu smo samo izgubili pomemben del vloženih sredstev in marsikdo še danes odplačuje najeto posojilo. Ker je bil moj vložek največji, sem tudi izgubil vse, kar sem trideset let ustvarjal poleg ostalih posledic.

 

Današnje izgube so se torej odražale v zaslužkih prodajalcev delnic pred desetimi leti in niso posledica nekega odtujevanja premoženja. To je potrdilo tudi tožilstvo v obtožnici, ko je zapisalo: "Kot je moč povzeti iz samih opisov posameznih zlorab položaja, izsledki predkazenskih postopkov ter zaključenih preiskav niso odkrili transakcij, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da se je Albin Kordež iz njihovega prevzema okoristil ... ". Gledano z današnje perspektive so torej nekdanji lastniki Merkurja s prodajo mogoče zaslužili tudi 300 milijonov več, kot če prevzema ne bi bilo, to pa se je kasneje pokazalo kot izguba v bankah, ki so ta odkup financirale. Leta 2007 je na primer država med svoje prihodke vključila 100 milijonov evrov od prodaje delnic Merkurja po previsoki ceni (z današnjega vidika), nekaj let zatem pa je to nekako "vrnila" preko vložka v banko. Pri tem je mogoče zanimivo, da so pomemben del te izgube v Merkurju morali pokriti tudi tujci (kreditiranje s strani avstrijske Hypo banke), medtem ko so zaslužki ostali v Sloveniji. Največ pri pokojninski družbi.

 

 

Zakaj sem bil v kazenskih postopkih 

 

Na koncu je potrebno še navesti, da v kazenskih postopkih nisem bil zaradi prevzema kot takšnega. Čeprav je bil prevzem osnovni razlog za kasnejše izgube, je bil sam postopek podprt z vseh strani ter tudi opredeljen kot vzorčni primer preglednega prevzema. Sporna so bila predvsem dejanja pri razreševanju nastale likvidnostne situacije, ko smo poskušali tudi bankam, sodelujočim pri financiranju prevzema, zagotoviti enak položaj kot ostalim bankam, to pa po mnenju tožilstva ni bilo v skladu z veljavno zakonodajo.

 

Vem, da sicer ljudem, ki so prepričani o krajah in odnašanju premoženja v tujino, takšen pregled dogajanj ne zanima, še manj prepriča (verjetno ga niti ne preberejo), a z zapisanim bi se verjetno strinjal tudi tožilec. S takšnim prikazom dogajanj ne želim opravičevati sebe in svojih dejanj. Dejstvo je, da sem leta 2007, pa tudi kasneje napačno ocenil bodoča dogajanja in zato prevzel tudi odgovornost. Na žalost se večina najbolj odgovornih v kritičnem času (pred in še bolj po krizi) svojih napačnih odločitev niti ne zaveda, ne prizna, kaj šele prevzema zanje odgovornost. In zato se je ves srd javnosti usmeril na nekaj posameznikov in nekaj podjetij, kar pa seveda še zdaleč ne predstavlja celotne države in težav, v katerih se je znašla.

 

Popolnoma se pozablja, da je visoka gospodarska rast, rast zaposlovanja ter zaslužkov iz plač in premoženja v letih pred 2008 v pretežni meri izhajala iz velikih naložb in zadolževanja v tujini. Kasneje se je izkazalo, da ta rast (BDP, delnic, cen nepremičnin) ni imela realnih temeljev, kar se je nato odrazilo v nekaj milijardni izgubi zaradi padca vrednosti premoženja in gospodarske aktivnosti. Dodatno pa smo za razliko od drugih držav mogoče še več napak naredili tudi pri sanacij nastalih razmer. Ukvarjali smo se s krivci, namesto da bi hitro pripoznali nastale razmere in jih sanirali - tako kot v večini drugih držav, kjer izgube niso bile nič manjše, a so s hitrimi ukrepanjem minimizirali njihove posledice.

 

 

Uredništvo je Bineta Kordeža že pred časom izzvalo s predlogom, naj o Merkurju in svoji vlogi v procesu odkupa, ki se je zaradi gospodarske krize ponesrečil, napiše svoj osebni pogled in tako odgovori tistim bralcem portala+, ki ob njegovih komentarjih pogosto ne polemizira ad rem, pač pa ad personam. Upamo, da bo današnji Kordežev tekst to vsaj deloma popravil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
13
26.09.2021 10:00
Nenehno nam govorijo, da uvajanje novih kultur bogati družbo kot celoto. Se strinjam, če se uvajajo počasi in s sočutjem do ... Več.
Piše: Paul A. Nuttall
Človekova individualnost je nosilec smisla, ne pa božja veža
4
25.09.2021 22:40
Skupina KOD-a je izhajala iz velikega zavračanja, ki se je začelo v šestdesetih letih v umetnosti in nadaljevalo v sedemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
10
23.09.2021 22:10
Četrti val niti še ni dosegel vrha, pa je zdravstveni sistem že začel razpadati. Če kdo misli, da pretiravam, se na žalost moti. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.185
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.318
03/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.725
04/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.549
05/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.398
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.064
07/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 873
08/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 655
09/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 877
10/
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
Uredništvo
Ogledov: 764