Komentar

Moja resnica o prevzemu Merkurja

Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko "tajkunizacijo" in da jih kakšni dodatni pogledi niti ne zanimajo. Vseeno pa bi rad napisal nekaj nespornih dejstev v zvezi z dogajanji v Merkurju, ki se pogosto pojavljajo v komentarjih bralcev ob mojih prispevkih na portalu+.

25.07.2017 22:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Bine Kordež   Merkur   odkup   kriza   banke   stečaj   odgovornost

Foto: Mediaspeed

Dejstvo je, da sem leta 2007 - pa tudi kasneje - napačno ocenil bodoča dogajanja in zato prevzel tudi odgovornost.

V Merkurju se nas je vseh sto vodilnih odločilo, da smo v letu 2007 izvedli odkup (prevzem) družbe. To je bil čas, ko je bilo okolje in splošna javnost takratnim procesom menedžerskih odkupov precej naklonjena. Dodatno pa smo bili k temu spodbujeni tako s strani največjega lastnika, države, ki je tak odkup ponudila, močno pa ga je podpirala tudi večina bank, ki so v tem videle možnost za plasma svojih sredstev. Razlog za odkup s strani vodilnih je bil predvsem zadržati dotedanjo samostojnost vodenja družbe. Pretežno ista vodilna ekipa je v petnajstih letih iz relativno lokalnega trgovca zgradila mednarodno podjetje, za sedemkrat povečala obseg poslovanja in v samostojnem obvladovanju družbe videla tudi priložnost za nadaljnjo rast. Za odkup se nismo odločali zaradi kakih političnih pritiskov ali strahu, prav tako pa zanj nismo iskali kakšne posebne politične podpore. Tudi ne za financiranje, ker so banke same rade posodile denar. Pri tem je mogoče potrebno izpostaviti, da je bil Merkur deset let pred tem pravzaprav že v lasti zaposlenih,  imeli smo kar 60 % firme v svojih rokah iz certifikatov ter notranjega odkupa. Na žalost je (kljub prepričevanju) večina zaposlenih te deleže ob ugodni priložnosti in rasti cene delnic počasi prodala, prav tako niso bili pripravljeni dodatno vlagati za širitev družbe in njihov lastništvo je padlo pod desetino.

 

Odkup Merkurja je bil sicer lepo zasnovan, vendar samo za dobre razmere in ob nadaljevanju rasti. Pri tem pa smo sami kot tudi predvsem banke spregledali tveganja, če bi cene delnic na trgu močno padle (na četrtino, kot se je zgodilo), ali če bi prišlo do večjega poslabšanja v poslovanju. V takratnem optimističnem duhu nismo niti v Merkurju, prav tako pa tudi ne banke, nadzorniki, regulatorji in država predvideli scenarija, v katerem bi se gospodarske razmere močno poslabšale. To tveganje je bilo veliko zaradi pretežno kreditnega financiranja ter predvsem tudi zato, ker smo za družbo plačali bistveno preveč glede na kasnejše razmere. Vrednost odkupa je znašala 350 milijonov evrov, cena po kateri je na primer Agrokor na koncu odkupil Mercator bi bila primerjalno 50 milijonov evrov. To bi seveda pomembno znižalo finančne obremenitve družbe in do kolapsa verjetno ne bi prišlo.

 

Čeprav so še v letu 2008 vse uradne institucije napovedovale nadaljnjo gospodarsko rast (taisti vodilni seveda še danes brez zadržkov lahko delijo nasvete), je v nasprotju s tem prišlo do močnega upada. Banke niso bile več sposobne nadaljevati kreditiranja v takšnem obsegu in Merkur je kljub še vedno pozitivnemu denarnemu toku zašel v velike likvidnostne težave. Te so vodile v dolgotrajno sanacijo (prisilno poravnavo), upadanje prometa, na koncu pa so iz kontroliranega stečaja tri ključne družbe nadaljevale poslovanje s skupaj skoraj 2.000 zaposlenimi. Sanacija se je sicer končala pozitivno, a je trajala daleč predolgo in v tem času je Merkur izgubil pomemben del tržnega položaja. Če bi se banke hitreje sprijaznile z izgubo in omogočile nemoteno nadaljevanje poslovanja družbe, bi na koncu za svoja vložena sredstva dobile precej več kot pa so sicer.

 

 

Merkur ni (bil) Tuš

 

Do takega spoznanja so prišle banke šele kasneje, ko ni bilo več pritiskov politike, medijev in javnosti, da je treba krivce najti in onemogočiti. Tudi v primeru Tuša so banke kmalu ugotovile, da bodo morale zaradi prevelikih naložb odpisati 200 milijonov evrov od 400 milijonov skupnega dolga. Kljub temu so družbi omogočile, da je lahko dokaj nemoteno nadaljevala s poslovanjem, da redno plačuje dobaviteljem, svoje terjatve pa so "zamrznile". Na koncu bodo za te vložke ob prodaji dobile več, kot pa če bi družbo poslale v stečaj, kar se je dogajalo s firmami na začetku. Zgodba z Merkurjem se je vseeno še dokaj solidno zaključila, družba danes posluje sicer v manjšem obsegu, a pozitivno. Prav tako pa je relativno zelo malo zaposlenih izgubilo delo v postopkih odpuščanja in večina je dobila delo pri konkurenčnih firmah, ki so prevzele del poslovanja Merkurja.

 

Seveda ostaja ključno vprašanje, od kje tako visoka, nekaj sto milijonska izguba, ki so jo utrpele banke (in povečale javni dolg države). Večina te izgube se je v času prevzema pojavila kot dobiček, ki so ga realizirali nekdanji lastniki Merkurja, ki so svoje deleže zelo ugodno prodali. Samo država je preko KAD-a in SOD-a dobila kakih sto milijonov evrov več, kot če do prevzema ne bi prišlo, preostanek pa so prejeli drugi lastniki - od bank, skladov do malih delničarjev in ostalih zaposlenih. Vsi udeleženi v prevzemu smo samo izgubili pomemben del vloženih sredstev in marsikdo še danes odplačuje najeto posojilo. Ker je bil moj vložek največji, sem tudi izgubil vse, kar sem trideset let ustvarjal poleg ostalih posledic.

 

Današnje izgube so se torej odražale v zaslužkih prodajalcev delnic pred desetimi leti in niso posledica nekega odtujevanja premoženja. To je potrdilo tudi tožilstvo v obtožnici, ko je zapisalo: "Kot je moč povzeti iz samih opisov posameznih zlorab položaja, izsledki predkazenskih postopkov ter zaključenih preiskav niso odkrili transakcij, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da se je Albin Kordež iz njihovega prevzema okoristil ... ". Gledano z današnje perspektive so torej nekdanji lastniki Merkurja s prodajo mogoče zaslužili tudi 300 milijonov več, kot če prevzema ne bi bilo, to pa se je kasneje pokazalo kot izguba v bankah, ki so ta odkup financirale. Leta 2007 je na primer država med svoje prihodke vključila 100 milijonov evrov od prodaje delnic Merkurja po previsoki ceni (z današnjega vidika), nekaj let zatem pa je to nekako "vrnila" preko vložka v banko. Pri tem je mogoče zanimivo, da so pomemben del te izgube v Merkurju morali pokriti tudi tujci (kreditiranje s strani avstrijske Hypo banke), medtem ko so zaslužki ostali v Sloveniji. Največ pri pokojninski družbi.

 

 

Zakaj sem bil v kazenskih postopkih 

 

Na koncu je potrebno še navesti, da v kazenskih postopkih nisem bil zaradi prevzema kot takšnega. Čeprav je bil prevzem osnovni razlog za kasnejše izgube, je bil sam postopek podprt z vseh strani ter tudi opredeljen kot vzorčni primer preglednega prevzema. Sporna so bila predvsem dejanja pri razreševanju nastale likvidnostne situacije, ko smo poskušali tudi bankam, sodelujočim pri financiranju prevzema, zagotoviti enak položaj kot ostalim bankam, to pa po mnenju tožilstva ni bilo v skladu z veljavno zakonodajo.

 

Vem, da sicer ljudem, ki so prepričani o krajah in odnašanju premoženja v tujino, takšen pregled dogajanj ne zanima, še manj prepriča (verjetno ga niti ne preberejo), a z zapisanim bi se verjetno strinjal tudi tožilec. S takšnim prikazom dogajanj ne želim opravičevati sebe in svojih dejanj. Dejstvo je, da sem leta 2007, pa tudi kasneje napačno ocenil bodoča dogajanja in zato prevzel tudi odgovornost. Na žalost se večina najbolj odgovornih v kritičnem času (pred in še bolj po krizi) svojih napačnih odločitev niti ne zaveda, ne prizna, kaj šele prevzema zanje odgovornost. In zato se je ves srd javnosti usmeril na nekaj posameznikov in nekaj podjetij, kar pa seveda še zdaleč ne predstavlja celotne države in težav, v katerih se je znašla.

 

Popolnoma se pozablja, da je visoka gospodarska rast, rast zaposlovanja ter zaslužkov iz plač in premoženja v letih pred 2008 v pretežni meri izhajala iz velikih naložb in zadolževanja v tujini. Kasneje se je izkazalo, da ta rast (BDP, delnic, cen nepremičnin) ni imela realnih temeljev, kar se je nato odrazilo v nekaj milijardni izgubi zaradi padca vrednosti premoženja in gospodarske aktivnosti. Dodatno pa smo za razliko od drugih držav mogoče še več napak naredili tudi pri sanacij nastalih razmer. Ukvarjali smo se s krivci, namesto da bi hitro pripoznali nastale razmere in jih sanirali - tako kot v večini drugih držav, kjer izgube niso bile nič manjše, a so s hitrimi ukrepanjem minimizirali njihove posledice.

 

 

Uredništvo je Bineta Kordeža že pred časom izzvalo s predlogom, naj o Merkurju in svoji vlogi v procesu odkupa, ki se je zaradi gospodarske krize ponesrečil, napiše svoj osebni pogled in tako odgovori tistim bralcem portala+, ki ob njegovih komentarjih pogosto ne polemizira ad rem, pač pa ad personam. Upamo, da bo današnji Kordežev tekst to vsaj deloma popravil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
36
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.556
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.713
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.619
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.280
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.280
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.380
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.036
08/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 766
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 779
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.209