Komentar

Moja resnica o prevzemu Merkurja

Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko "tajkunizacijo" in da jih kakšni dodatni pogledi niti ne zanimajo. Vseeno pa bi rad napisal nekaj nespornih dejstev v zvezi z dogajanji v Merkurju, ki se pogosto pojavljajo v komentarjih bralcev ob mojih prispevkih na portalu+.

25.07.2017 22:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Bine Kordež   Merkur   odkup   kriza   banke   stečaj   odgovornost

Foto: Mediaspeed

Dejstvo je, da sem leta 2007 - pa tudi kasneje - napačno ocenil bodoča dogajanja in zato prevzel tudi odgovornost.

V Merkurju se nas je vseh sto vodilnih odločilo, da smo v letu 2007 izvedli odkup (prevzem) družbe. To je bil čas, ko je bilo okolje in splošna javnost takratnim procesom menedžerskih odkupov precej naklonjena. Dodatno pa smo bili k temu spodbujeni tako s strani največjega lastnika, države, ki je tak odkup ponudila, močno pa ga je podpirala tudi večina bank, ki so v tem videle možnost za plasma svojih sredstev. Razlog za odkup s strani vodilnih je bil predvsem zadržati dotedanjo samostojnost vodenja družbe. Pretežno ista vodilna ekipa je v petnajstih letih iz relativno lokalnega trgovca zgradila mednarodno podjetje, za sedemkrat povečala obseg poslovanja in v samostojnem obvladovanju družbe videla tudi priložnost za nadaljnjo rast. Za odkup se nismo odločali zaradi kakih političnih pritiskov ali strahu, prav tako pa zanj nismo iskali kakšne posebne politične podpore. Tudi ne za financiranje, ker so banke same rade posodile denar. Pri tem je mogoče potrebno izpostaviti, da je bil Merkur deset let pred tem pravzaprav že v lasti zaposlenih,  imeli smo kar 60 % firme v svojih rokah iz certifikatov ter notranjega odkupa. Na žalost je (kljub prepričevanju) večina zaposlenih te deleže ob ugodni priložnosti in rasti cene delnic počasi prodala, prav tako niso bili pripravljeni dodatno vlagati za širitev družbe in njihov lastništvo je padlo pod desetino.

 

Odkup Merkurja je bil sicer lepo zasnovan, vendar samo za dobre razmere in ob nadaljevanju rasti. Pri tem pa smo sami kot tudi predvsem banke spregledali tveganja, če bi cene delnic na trgu močno padle (na četrtino, kot se je zgodilo), ali če bi prišlo do večjega poslabšanja v poslovanju. V takratnem optimističnem duhu nismo niti v Merkurju, prav tako pa tudi ne banke, nadzorniki, regulatorji in država predvideli scenarija, v katerem bi se gospodarske razmere močno poslabšale. To tveganje je bilo veliko zaradi pretežno kreditnega financiranja ter predvsem tudi zato, ker smo za družbo plačali bistveno preveč glede na kasnejše razmere. Vrednost odkupa je znašala 350 milijonov evrov, cena po kateri je na primer Agrokor na koncu odkupil Mercator bi bila primerjalno 50 milijonov evrov. To bi seveda pomembno znižalo finančne obremenitve družbe in do kolapsa verjetno ne bi prišlo.

 

Čeprav so še v letu 2008 vse uradne institucije napovedovale nadaljnjo gospodarsko rast (taisti vodilni seveda še danes brez zadržkov lahko delijo nasvete), je v nasprotju s tem prišlo do močnega upada. Banke niso bile več sposobne nadaljevati kreditiranja v takšnem obsegu in Merkur je kljub še vedno pozitivnemu denarnemu toku zašel v velike likvidnostne težave. Te so vodile v dolgotrajno sanacijo (prisilno poravnavo), upadanje prometa, na koncu pa so iz kontroliranega stečaja tri ključne družbe nadaljevale poslovanje s skupaj skoraj 2.000 zaposlenimi. Sanacija se je sicer končala pozitivno, a je trajala daleč predolgo in v tem času je Merkur izgubil pomemben del tržnega položaja. Če bi se banke hitreje sprijaznile z izgubo in omogočile nemoteno nadaljevanje poslovanja družbe, bi na koncu za svoja vložena sredstva dobile precej več kot pa so sicer.

 

 

Merkur ni (bil) Tuš

 

Do takega spoznanja so prišle banke šele kasneje, ko ni bilo več pritiskov politike, medijev in javnosti, da je treba krivce najti in onemogočiti. Tudi v primeru Tuša so banke kmalu ugotovile, da bodo morale zaradi prevelikih naložb odpisati 200 milijonov evrov od 400 milijonov skupnega dolga. Kljub temu so družbi omogočile, da je lahko dokaj nemoteno nadaljevala s poslovanjem, da redno plačuje dobaviteljem, svoje terjatve pa so "zamrznile". Na koncu bodo za te vložke ob prodaji dobile več, kot pa če bi družbo poslale v stečaj, kar se je dogajalo s firmami na začetku. Zgodba z Merkurjem se je vseeno še dokaj solidno zaključila, družba danes posluje sicer v manjšem obsegu, a pozitivno. Prav tako pa je relativno zelo malo zaposlenih izgubilo delo v postopkih odpuščanja in večina je dobila delo pri konkurenčnih firmah, ki so prevzele del poslovanja Merkurja.

 

Seveda ostaja ključno vprašanje, od kje tako visoka, nekaj sto milijonska izguba, ki so jo utrpele banke (in povečale javni dolg države). Večina te izgube se je v času prevzema pojavila kot dobiček, ki so ga realizirali nekdanji lastniki Merkurja, ki so svoje deleže zelo ugodno prodali. Samo država je preko KAD-a in SOD-a dobila kakih sto milijonov evrov več, kot če do prevzema ne bi prišlo, preostanek pa so prejeli drugi lastniki - od bank, skladov do malih delničarjev in ostalih zaposlenih. Vsi udeleženi v prevzemu smo samo izgubili pomemben del vloženih sredstev in marsikdo še danes odplačuje najeto posojilo. Ker je bil moj vložek največji, sem tudi izgubil vse, kar sem trideset let ustvarjal poleg ostalih posledic.

 

Današnje izgube so se torej odražale v zaslužkih prodajalcev delnic pred desetimi leti in niso posledica nekega odtujevanja premoženja. To je potrdilo tudi tožilstvo v obtožnici, ko je zapisalo: "Kot je moč povzeti iz samih opisov posameznih zlorab položaja, izsledki predkazenskih postopkov ter zaključenih preiskav niso odkrili transakcij, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da se je Albin Kordež iz njihovega prevzema okoristil ... ". Gledano z današnje perspektive so torej nekdanji lastniki Merkurja s prodajo mogoče zaslužili tudi 300 milijonov več, kot če prevzema ne bi bilo, to pa se je kasneje pokazalo kot izguba v bankah, ki so ta odkup financirale. Leta 2007 je na primer država med svoje prihodke vključila 100 milijonov evrov od prodaje delnic Merkurja po previsoki ceni (z današnjega vidika), nekaj let zatem pa je to nekako "vrnila" preko vložka v banko. Pri tem je mogoče zanimivo, da so pomemben del te izgube v Merkurju morali pokriti tudi tujci (kreditiranje s strani avstrijske Hypo banke), medtem ko so zaslužki ostali v Sloveniji. Največ pri pokojninski družbi.

 

 

Zakaj sem bil v kazenskih postopkih 

 

Na koncu je potrebno še navesti, da v kazenskih postopkih nisem bil zaradi prevzema kot takšnega. Čeprav je bil prevzem osnovni razlog za kasnejše izgube, je bil sam postopek podprt z vseh strani ter tudi opredeljen kot vzorčni primer preglednega prevzema. Sporna so bila predvsem dejanja pri razreševanju nastale likvidnostne situacije, ko smo poskušali tudi bankam, sodelujočim pri financiranju prevzema, zagotoviti enak položaj kot ostalim bankam, to pa po mnenju tožilstva ni bilo v skladu z veljavno zakonodajo.

 

Vem, da sicer ljudem, ki so prepričani o krajah in odnašanju premoženja v tujino, takšen pregled dogajanj ne zanima, še manj prepriča (verjetno ga niti ne preberejo), a z zapisanim bi se verjetno strinjal tudi tožilec. S takšnim prikazom dogajanj ne želim opravičevati sebe in svojih dejanj. Dejstvo je, da sem leta 2007, pa tudi kasneje napačno ocenil bodoča dogajanja in zato prevzel tudi odgovornost. Na žalost se večina najbolj odgovornih v kritičnem času (pred in še bolj po krizi) svojih napačnih odločitev niti ne zaveda, ne prizna, kaj šele prevzema zanje odgovornost. In zato se je ves srd javnosti usmeril na nekaj posameznikov in nekaj podjetij, kar pa seveda še zdaleč ne predstavlja celotne države in težav, v katerih se je znašla.

 

Popolnoma se pozablja, da je visoka gospodarska rast, rast zaposlovanja ter zaslužkov iz plač in premoženja v letih pred 2008 v pretežni meri izhajala iz velikih naložb in zadolževanja v tujini. Kasneje se je izkazalo, da ta rast (BDP, delnic, cen nepremičnin) ni imela realnih temeljev, kar se je nato odrazilo v nekaj milijardni izgubi zaradi padca vrednosti premoženja in gospodarske aktivnosti. Dodatno pa smo za razliko od drugih držav mogoče še več napak naredili tudi pri sanacij nastalih razmer. Ukvarjali smo se s krivci, namesto da bi hitro pripoznali nastale razmere in jih sanirali - tako kot v večini drugih držav, kjer izgube niso bile nič manjše, a so s hitrimi ukrepanjem minimizirali njihove posledice.

 

 

Uredništvo je Bineta Kordeža že pred časom izzvalo s predlogom, naj o Merkurju in svoji vlogi v procesu odkupa, ki se je zaradi gospodarske krize ponesrečil, napiše svoj osebni pogled in tako odgovori tistim bralcem portala+, ki ob njegovih komentarjih pogosto ne polemizira ad rem, pač pa ad personam. Upamo, da bo današnji Kordežev tekst to vsaj deloma popravil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.425
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.688
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.335
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.189
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.499
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.077
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.154
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.774
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 720
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.339