Komentar

Dajmo besedo Nemcem, naj povedo, kako je to - biti Nemec

Omogočimo Nemcem simpozij, na katerem naj artikulirajo, kako je to, biti Nemec. Njihovo simpozijsko diskusijo uporabimo za algoritme, za podatkovno bazo, na osnovi katere bomo razvili digitalne protokole strpnosti. Kultura je historičen organizem, ki ga navkljub vsemu ni mogoče ignorirati. Povoda ali vzroka za današnji komentar ne mislim ne opisovati, ne razlagati, kaj šele analizirati.

22.07.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Rimini protokoli   teater   XX. stoletje   Nemčija

Rimini protokoli so že leta 2001 organizirali prvi kongres morskih prašičev, leta 2002 so uprizorili predstavo z naslovom Dajmo Nemcem besedo!

Če je gledališka umetnost na začetku XX. stoletja še uprizarjala gledališke tekste preteklih tisočletij (Antigona) ali pa absurdistične teksture iz prve tretjine stoletja (Čakajoč Godota), je ob izteku XX. stoletja že uprizarjala ideje konceptualne umetnosti šestdesetih let. Iz konceptualnih dogodkov so začeli na koncu prejšnjega stoletja gledališki umetniki reinterpretirati dokumentacijo konceptualnih dogodkov. Te gledališke umetnine niso bile več povezane samo s postmodernistično simulacijsko gesto, temveč z željo po razumevanju ponovljivosti, razumevanju razlikovanja v ponavljanju; ponovitev dramskega teksta je nadomestila ponovitev konceptualne ideje ali celotnega konceptualnega dogodka.
 
V enaindvajsetem stoletju so gledališki umetniki zaradi enostavne dostopnosti do visokotehnolških orodij in popolnoma novega mapiranja družbenih stanj (z množično uporabo medmrežja) začeli procesirati protokolarnost, ki ni več izhajala iz tekstualnega gledališkega veriženja, temveč iz konceptualnih in neokonceptualnih idej XX. stoletja. Umetniki in umetnice, ki so svojo prvo umetniško zrelost doživeli na začetku XXI. stoletja, so se povezali s celotnim prejšnjim stoletjem, z metodami vred in se odrekli postmodernistični umetniški dikciji v imenu postdemokratičnih pozicij in postdemokratične artikulacije, ki se lahko v XXI. stoletju razvije v dve smeri: v smer digitalnega unitarizma, totalitarizma ali pa v neposredno demokracijo. Če se bodo artikulirale v smer neposredne demokracije, je pred nami visokomodernistično stoletje. O čemerkoli drugem ne bi hotel niti za hip premišljevati. 

 

Ponovimo stotič: Leta 1995 je bilo konec postmodernistične stilne formacije! Končno živimo prepričljivo XXI. stoletje! 

 

Novoveški konflikti in drame so se začeli odvijati znotraj popolnoma novih protokolov - Rimini protokolov. Nič več ni enoznačno, binarno in enostavno. Za nikogar. Tudi za Nemce ne! Gledališče je najprej človeški koncept, poln človeka in človeškega, bolj ne bi mogel biti. Tudi za Nemce!

 

Nemška gledališka artikulacija je tudi moja. Na eni strani mi je bilo nemško gledališče didaktična tabla, na drugi duhovna vzporednica, na tretji pa simptom, simptom - sindrom.

 

Moje nemško XIX. stoletje: Lessingova hamburška dramaturgija / Wagnerjevo glasbeno gledališče.

 

Moje nemško XX. stoletje: Piscatorjevo politično gledališče / Brechtov epski teater z izumom potujitvenega efekta / Tollerjeva in Kaiserjeva ekspresionistična dramatika / homoseksualna gledališka lepota Einarja Schleefa / Heiner Mullerjeve arije / Peter Stein in berlinski Schauspielhaus / Peter Zadek in hamburški Schauspielhaus / moj velikan vseh velikanov Klaus Michael Gruber / Frankfurtski teater TAT, Teater am Turm, skupaj s Handkejem in Fasbinderjem / Teater der Welt /  v finalu stoletja Ostermajerjeva Baraka / Kušejev Resident theater /.

 

Moje nemško XXI. stoletje: Milo Rau / in končno Rimini protokoli /.

 

Rimini protokoli so predvsem gledališka skupina XXI. stoletja, skupina, ki ne more biti bolj iz tega stoletja. Predvsem zato, ker je začela delovati leta 2000. Leta 2002 so avtorji Helgard Kim Haug, Daniel Wetzel in Stefan Kaegi svoje gledališče poimenovali Rimini Protokoli. S svojo umetniško močjo že petnajst let razvijajo vplivna gledališka orodja, ki omogočajo izjemne artikulacije germanske duhovnosti in nemške resničnosti. Uprizarjajo gledališke protokole, dejstva in iluzije, gledališka viskomodernistična stanja. Že leta 2001 so organizirali prvi kongres morskih prašičev. Organizirali so ga še preden so si nadeli ime Rimini protokoli. Leta 2002 so uprizorili predstavo z naslovom Dajmo Nemcem besedo!

 

Rimini protokoli tematizirajo in uprizarjajo:

 

Vojno in še enkrat vojno, najnovejše vojne, mehko vojno, specialno vojno, konference, kongrese, simpozije, razmerje do starosti, umiranje, načine smrti, brezposelnost, mladoletnike, upokojence, kandidate za župane, pravnike in sodnike, osebje urgentnih centrov, policijo. Preučujejo prikrite ideološke akterje, opazujejo eksperte za ekspertne situacije, krizne upravnike. Vse skupaj uprizarjajo na formatih konferenc in simpozijev. Predvsem pa analizirajo stanja v na novo opremljenih, ekranizranih generalštabih postkolonialnih držav. Analizirajo obsedenosti in užitke akterjev Situacijskih sob, vojnih kril vladnih palač. Analizirajo stanja, strategije in odločitve orožarske industrije. Premišljujejo načine zapeljavanj in podkupovanj nosilcev oblasti koloniziranih držav.

 

Rimini protokoli z dokumenti preigravajo in s transkripti dokazujejo deviacije vseh vrst moči. Analizirajo užitek vseh užitkov, vznemirjenje generalov ob projektiranju novih in novih kriznih žarišč. Projecirajo točko, ki bo na koncu določila obseg trgovanja z orožjem. Raziskujejo orožarsko industrijo, ki nenehoma sama pri sebi išče opravičilo za svoje zločinsko podjetje. V direktorijih orožarske industrije simulirajo različne možne scenoslede obstoja zahodne konfederalne države. Generali se danes že projecirajo v univerzalno, unitarno, digitalno državo. Uboga Turčija!

 

Na gledališki način zapisujejo potek najglobjih razlogov za smrtonosne predstave. Rimini protokoli se natančno zavedajo, da ko bo človek postal vsemogoč, ne bo več potreboval gledališča. Mogoče pa digitalno gledališče ne bo potrebovalo več človeka? Do takrat bodo proizvajali nemir odprtih gledaliških organizmov. V Rimini protokolih gledamo tiste, ki jih nikoli ne opazimo. Gledamo tiste, ki se jih ne vidi bodisi zato, ker se skrivajo, ker so prenevarni, bodisi zato, ker so ponižani. Gledamo tiste, ki še niso imeli pravice do nastopa v javnem prostoru, cele skupnosti gledamo kot akterje. Gledamo tiste, ki so bili do sedaj na obrobju vseh gledaliških obrobij. Zato se na odru niso dramaturško razvijali, kot so se akterji-kralji.

 

Rimini protokoli so neusmiljeno vplivali na prvi gledališki interval XXI. stoletja. Gledališki čas je tudi ena od oblik prostora, je časovna pokrajina s kompleksno nanizanimi vzroki in posledicami, je politično gledališče vsakdanjega življenja. Da, najbolj od vsega protokolirajo vsakdanje življenje.

 

Nemčija je navkljub vsemu le letalonosilka AmerikeGledališka umetnost pa je navkljub vsemu usmerjena v človeka in je navkljub vsem abstrakcionističnim naporom - figurativna umetnost. Igralec je le figura v odrski resničnosti. Na koncu gledališke večnosti bodo ostali med nami naslovi predstav z začetka XXI. stoletja: Človek, ki ni nikoli postal mlad. Gledališki "ready made". Ali stroji potrebujejo gledališko umetnost? Ali lahko stroji proizvajajo gledališko umetnost?

 

Med tem na odru gledamo nemške gledališke identitete, nemško dramaturgijo, nemško filozfijo. Nemško gledališče je dominantno gledališče civilizacije, gola sila gledališča. Gledamo soočenje dokumentov in evolucijsko logiko, ki najprej brutalno opravi z moškim, v naslednjem koraku s človeškim, ko se v naslednjem koraku dokončno sproži umetna inteligenca, ki začne generirati samo sebe ter sproži univerzalno, unitarno, totalitarno dražavo, ki samo sebe upravlja z Rimini protokoli. Kljub vsemu gledamo protokole skrajnosti vsakdanjega življenja, ne pa strpnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
14
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.819
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.658
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.102
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.447
05/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.248
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.082
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.739
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.551
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.507
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.216