Komentar

Deset točk o slovenski neumnosti

Albert Einstein je zapisal, da sta neskončni dve stvari: vesolje in človeška neumnost, pri čemer pa ni bil čisto prepričan glede vesolja. Dimitrij Rupel k temu kot parafrazo postavlja deset slovenskih neumnosti: od znamenitih Butalcev, prek partijskih veljakov in slovenskega sodstva, do spomenika sprave na ljubljanskem Kongresnem trgu ...

 

28.07.2017 22:06
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Fran Milčinski   Butalci   Zagreb   Celovec   Turki   NLB   drugi tir   sprava   borci   pamet   neumnost   mediji   univerza

Ilustracija (detajl): Uroš Hrovat

Kdo je pameten in kdo neumen? Je dovolj, če rečemo, da so pametni tisti, ki mislijo s svojo glavo?

1. Da so naši predniki zagrešili veliko neumnosti, bi sklepali po humoristični knjigi Frana Milčinskega Butalci, ki je izšla še v avstro-ogrskih časih, leta 1899. Ena od zgodb v knjigi se imenuje Turki v Butalah: To je bilo tiste dni, ko je Turek, krivoverna ta nesnaga, strašil po deželi in robil živino in mladino. Butalci so najprej sklenili, da na cesti, ki pelje v Butale, postavijo napis Turkom prepovedana pot! Nato so manj prizanesljivi med njimi predlagali, naj se napiše Strogo prepovedana pot! Na koncu je butalski župan predlagal neizprosen napis Najstrože prepovedana pot! Ta resnična zgodba je seveda izmišljena.

 

2. Naši predniki so se odlikovali tudi z dejanskimi neumnostmi. Znano je na primer, da so isti veljaki, ki so hodili v Zagreb razlagat, da so Slovenci alpski Hrvati, po prvi svetovni vojni prepovedali generalu Maistru zasesti Celovec.

 

3. Pravo zakladnico neumnosti, o katerih je še danes tvegano glasno govoriti, so si ustvarili slovenski partijski voditelji. Splošno znano je, da so po koncu druge svetovne vojne ukazali sestreliti ameriško letalo, s čimer so dokazali svojo privrženost komunizmu in nepopustljivost do dekadentnega Zahoda. Na pariški konferenci je nato neprevidni Kardelj zaupal usodo Trsta tistemu sovjetskemu ministru, ki je bil pred vojno podpisal sporazum z Ribbentropom in za katerega je bil izbris slovenske morske obale drobtinica v primerjavi z izbrisom Poljske.

 

4. Kot prava trdnjava slovenske neumnosti pa se je v novejšem času izkazala ljubljanska sodna palača v primeru Patria. Vodjo opozicije so pred volitvami obtožili, da so ga bili podkupili neznanci na neznanem kraju neznanega dne in na neznan način. Pač pa so znani izbruhi neumnosti v zvezi s šoštanjsko elektrarno TEŠ 6, v zvezi z drugim tirom Divača-Koper in pranjem denarja v Novi ljubljanski banki.

 

5. Če je res, kar slišim pri televizijskih poročilih, da znaša število ovadb, ki so jih v zadnjem času v zvezi z nepravilnostmi (povejmo naravnost: krajo) v slovenskih bankah proizvedli kriminalisti, preko dvesto petdeset (250), sodišča pa so se ukvarjala le z dvema ali tremi ..., potem lahko mirno sklenemo, da smo dežela neumnih ljudi. Slovenska neumnost je tudi brezmejna, o čemer pričajo naivne izjave najvišjih funkcionarjev v zvezi z odločbo haaškega Arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji. Kako je mogoče, da slovenska javnost mirno sprejema rožljanje z Arbitražnim sporazumom in junaštva Karla Erjavca potem, ko je njegova vojska (Türk, Sekolec, DrenikovaŠkrkova ...) izgubila vojno s Hrvaško in pomagala zapreti Slovenijo v morsko "škatlo" med Italijo in Hrvaško? Mar slovenski bralci, gledalci, poslušalci ... res ničesar več ne razumejo?

 

6. Slovenska neumnost se širi in narašča. V javnosti in pred televizijskimi kamerami poteka vroča razprava, od kod dobiti denar za gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom, pri čemer ni natančno ugotovljeno, koliko denarja bi sploh potrebovali: pol milijarde ali nemara trikrat več? Pri tem so mediji objavili podatek, da Slovenija samo za odplačevanje visokih obresti na kredite, s katerimi napihuje državni proračun, na leto porabi eno milijardo evrov. Pametna država bi se čim prej znebila primanjkljajev in kreditov - ali bi nemara prosila za enoletni moratorij? - in tako prihranjeni denar porabila za gradnjo železnice. Toda neumna država se je v uvodu h kolosalni neumnosti najprej norčevala iz "brezglavega varčevanja", nadaljuje pa s popuščanjem sindikatom javnega sektorja, kjer je vladajoča koalicija zaposlila vse svoje neumne strice in tete, otroke in vnuke, sestrične in bratrance; tako da proračunski deficit ostaja tako rekoč nedotaknjen.

 

7. Slovensko televizijsko občinstvo, pravzaprav slovenska javnost prenese marsikaj. Teden ali dva nazaj se je na ekranu pojavil predsednik slovenske borčevske organizacije in svojo odsotnost pri "odprtju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam" (13. julija 2017) pojasnil približno takole: Z esesovci ne more biti nobene sprave! S svojim nastopom, ki je bil le eden v vrsti gorečnih nastopov, je borčevski predsednik "odpiralcem spomenika", ki so - s tem, da na spomeniku ni nobenega napisa - pravzaprav želeli ustreči ravno njemu, sporočil, da je bil trud zaman. Isti predsednik je nekaj tednov ali morda mesecev pred tem pojasnjeval, kako je mogoče, da je njegova organizacija od državne dotacije privarčevala okrog dvesto tisoč evrov in jih naložila na svoj bančni račun. To rezervo potrebujemo, je rekel, za primer, če na oblast pride Janša! Slovensko televizijsko občinstvo, ki ga sestavljajo slovenski davkoplačevalci, je brez besed sprejelo borčevska čudaštva, ki pomenijo zatiskanje oči pred koncem hladne vojne in vrednotnih temeljev Evropske unije pa tudi nezakonito ravnanje z denarjem, ki ga država daje veteranskim organizacijam na podlagi natančnih vsebinskih in finančnih napovedi. Mimogrede pa je slovenska javnost pogoltnila tudi dejstvo, da je bilo "odprtje" spomenika nekakšna pantomima (predstavljanje lika z gibi in mimiko, brez besed). 

 

8. V Sloveniji se na leto rodi približno 20.000 otrok, ki gredo - ko pride čas - v šolo. Zadnje čase se v srednje šole vpisuje okrog 18.000 (na gimnazije okrog 7.000), po srednji šoli pa šolanje nadaljuje okrog 14.000 dijakov. Na slovenskih univerzah in drugih podobnih šolah študira približno 80.000 študentov, kar je po nekaterih izračunih polovica mladih od 19 do 24 let. Z drugimi besedami, na Slovenskem ni prav malo šolanih ljudi. Državljanov, ki hodijo v šolo, in celo tistih, ki hodijo na univerzo, je relativno veliko. Ali to pomeni, da imamo veliko takšnih ljudi, ki jim pravimo izobraženci ali - bolj vzvišeno - intelektualci, ali da imamo veliko pametnih ljudi? Pri teh oznakah seveda postanemo negotovi. Kdo je pameten in kdo je neumen? Je dovolj, če rečemo, da so pametni tisti, ki mislijo s svojo glavo? Ali pameten pomeni enako kot priseben ali bister? Je pameten, kdor se prisebno odziva na dogajanje okrog sebe; ki hitro razume probleme sveta in človeštva? Je pameten, kdor zna prepričati čim več sodobnikov, da mu sledijo? Je pamet povezana z zvijačnostjo in sposobnostjo za pridobivanje premoženja? Je pamet druga beseda za breskrbno in udobno življenje? In kako je mogoče priti k pameti? 

 

9. Pogosto slišimo, da se učimo iz svojih napak. Vendar moderne družbe in moderno življenje znanja in pameti ne pridelujejo z lastnimi napakami, ampak omogočajo učenje iz napak drugih ljudi in narodov, recimo iz zgodovine. Kako to počnejo? Že v klasični dobi pa celo v srednjem veku so poznali učitelje, ki so - in ustanove, kjer so - zbirali podatke o pametnih in neumnih dejanjih prednikov in sodobnikov. To so bili akademije, knjižnice, kolegiji, samostani, seminarji in univerze. Danes se učimo v šolah; med nujne pripomočke - tupatam izključne vire - učenja pa poleg knjig sodijo poročila in komentarji v medijih, v časopisih, v radiu, na televiziji, na internetu itn. 

 

10. Slovenija - kot je bilo povedano - razpolaga z mnogimi možnostmi pridobivanja znanja in sploh informacij. Kdo je kriv, da je v Sloveniji kljub temu veliko neumnosti? Če je razumnost slovenske javnosti globoko pod povprečjem evropske javnosti (o čemer se je mogoče prepričati vsak dan, ne nazadnje ob primerih, ki sem jih navedel), za to ne more biti kriv nihče drug kot šole in mediji. Da se mladi Slovenci ničesar ne - ali malo in narobe - učijo o slovenski zgodovini in npr. o pravici naroda do samoodločbe, se pozna pri razumevanju sprave, meritokracije in gospodarske učinkovitosti. Ugledna država in blaginja ljudi sta povezani z neumnostjo/pametjo bolj, kot sta povezana med sabo dva cementna bloka na Kongresnem trgu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Katoliška cerkev na Slovenskem in vprašanje pedofilije med duhovščino
11
19.08.2018 20:00
Ljubljanska Stolnica, ki simbolično predstavlja vrh slovenske rimokatoliške cerkve, je pred dnevi na tviterju objavila dvoumen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ederlezi Rising: Prišel bo dan, ko vesolje moškega ne bo več potrebovalo niti za seme
0
19.08.2018 14:00
Na današnji dan Vzhodno žensko telo (fembot) leži dobesedno v histeričnem naročjuBele hiše. Film Ederlezi Rising združi oba ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj je poslanstvo politike? Kakšni so glavni nameni in cilji Marjana Šarca?
17
16.08.2018 20:12
Čeprav državniki niso nujno najbolj zgovorni ljudje, od njih vendar pričakujemo kak stavek ali misel, ki si ju je mogoče ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Lord Acton, oblast in zgodovina: O vprašanju sprave med Slovenci
11
15.08.2018 22:02
Med letoma 1939 in 1954 leži obdobje najglobljega spora med levimi in desnimi zgodovinarji, demokrati in komunisti ter ... Več.
Piše: Keith Miles
Glosa: Morda res ne sliši več dobro, toda pri 89. bi bil Janez Zemljarič lahko minister za zdravje
10
14.08.2018 23:59
Po pričakovanjih je med strankami, ki sestavljajo bodočo vlado Marjana Šarca, daleč najmanj zanimanja za zdravstveni resor. Vsi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdo sploh še potrebuje kulturo?
15
13.08.2018 20:59
Ni jih malo, ki bi brez pomišljanja pritrdili zloglasni izjavi Slavoja Žižka ob slovenskem prazniku kulture, ki je dejal, da bi ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Blejske opazke: Da bi čim dalj trajalo, da bi čim prej minilo
8
12.08.2018 23:00
Voditeljem, ki jim čas prehitro teče in ki zahtevajo nove in nove podaljške, bi se morali izogibati. To so namreč tisti ljudje, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Res je, boljševiki so še vedno na oblasti, še danes se gledamo z njimi iz oči v oči
6
12.08.2018 14:00
Oblast je na koncu tista, ki sodi in tudi obsodi umetnost. Najprej to v njenem imenu opravlja podrejen, podkupljen kritiški ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Klimatska naprava z montažo vred stane v eni od spletnih trgovin manj kot so pokradli na eni sami žilni opornici!
4
10.08.2018 21:50
Glede na to, da v UKC Ljubljana dnevno vstavijo najmanj 20 žilnih opornic, so torej v starih dobrih časih paljevine na samo tem ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Skeri Heri, ne seri: prevoz kartonastih škatel na sodišče je res vrhunska predstava za javnost!
12
09.08.2018 22:59
Po mojem ima Harij Furlan eno samo nalogo: s kontrolirano pasivnostjo ščititi organiziran kriminal in sistemsko korupcijo v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Vročica v avgustu: Če Levica ne bo pomagala Šarcu na oblast, lahko Kučan doživi srčni infarkt!
15
07.08.2018 00:50
Še nikoli se ni s sestavljanjem vlade tako zapletalo kot letos. Mandatar nima podpisane niti formalne koalicijske pogodbe s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Saj res, kdo pa daje popravne izpite pedagoškim delavcem?
11
05.08.2018 23:30
Zelo verjetno bo novo šolsko leto nastopilo še preden bomo dobili novega ministra ali ministrico za šolstvo. Kdo bo zasedel ta ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Naj Republika zgradi v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico, mi smo KSEVT v treh letih!
6
04.08.2018 23:30
Bi mi znal kdo razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajenNUK ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenci se bodo z realnostjo soočili šele takrat, ko jim bo na glavo priletela opeka
24
04.08.2018 00:30
Če bo tako uspešno nadaljeval s sestavljanje koalicije, potem bo Marjan Šarec lahko na koncu sklenil koalicijo sam s sabo - ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Odstotek delavcev s plačo pod povprečjem se tudi v bodoče ne bo kaj prida spreminjal
12
03.08.2018 00:46
Veste, kaj bi se zgodilo, če bi denimo vsem podpovprečno plačanim zaposlenim v Sloveniji dvignili plačo za 10 odstotkov? Delež ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Serpentinšek v mestu Gogi: O odgovornosti bodoče slovenske vlade
13
02.08.2018 02:38
Medtem ko boŠarec s Serpentinškovimi vici zabaval in (roko na srce, talentirano) imitiralčlane svoje vlade, tega v Bruslju, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Levica bo podprla mandatarja Marjana Šarca, njegovo vlado pa samo tedaj, ko se ji bo to splačalo
20
01.08.2018 00:20
Levica po pričakovanjih ne bo vstopila v vladno koalicijo, bo pa zagotovila svoje glasove za to, da bo Marjan Šarec še ta mesec ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boj za status quo: Oblikovanje šibke leve vlade koristi političnemu podzemlju
6
29.07.2018 18:30
Slovenija nima celotnega spektra političnega prostora od levice prek sredine do desnice. Naša politika temelji na širokem loku ... Več.
Piše: Sebastjan Jeretič
Kako etično delovati v času kalkulatorjev?
2
28.07.2018 19:00
Na najbolj preprost način bi vam rad poizkusil izrisati organigram zgodovine programirane umetnosti. A še preden ga bom ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Alešu Šabedru dajem drugo priložnost, da dokaže, da v UKC Ljubljana ne dela za mafijo, ampak za davkoplačevalce!
5
25.07.2018 21:30
Blaž Mrevlje se je 10. maja prijavil na razpis za šefa nabavne službe Kliničnega centra v Ljubljani. 75 dni po oddaji prijave iz ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Glosa: Morda res ne sliši več dobro, toda pri 89. bi bil Janez Zemljarič lahko minister za zdravje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.644
02/
Kaj je poslanstvo politike? Kakšni so glavni nameni in cilji Marjana Šarca?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.312
03/
Blejske opazke: Da bi čim dalj trajalo, da bi čim prej minilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.791
04/
Lord Acton, oblast in zgodovina: O vprašanju sprave med Slovenci
Keith Miles
Ogledov: 1.975
05/
Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 4. del
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.969
06/
Klimatska naprava z montažo vred stane v eni od spletnih trgovin manj kot so pokradli na eni sami žilni opornici!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.566
07/
Skeri Heri, ne seri: prevoz kartonastih škatel na sodišče je res vrhunska predstava za javnost!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.526
08/
Grški jogurti se vračajo: Tudi Ljubljanske mlekarne ne marajo križev
Marjan Novak
Ogledov: 1.396
09/
Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 5. del
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.178
10/
Katoliška cerkev na Slovenskem in vprašanje pedofilije med duhovščino
Dejan Steinbuch
Ogledov: 851