Komentar

Deset točk o slovenski neumnosti

Albert Einstein je zapisal, da sta neskončni dve stvari: vesolje in človeška neumnost, pri čemer pa ni bil čisto prepričan glede vesolja. Dimitrij Rupel k temu kot parafrazo postavlja deset slovenskih neumnosti: od znamenitih Butalcev, prek partijskih veljakov in slovenskega sodstva, do spomenika sprave na ljubljanskem Kongresnem trgu ...

 

28.07.2017 22:06
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Fran Milčinski   Butalci   Zagreb   Celovec   Turki   NLB   drugi tir   sprava   borci   pamet   neumnost   mediji   univerza

Ilustracija (detajl): Uroš Hrovat

Kdo je pameten in kdo neumen? Je dovolj, če rečemo, da so pametni tisti, ki mislijo s svojo glavo?

1. Da so naši predniki zagrešili veliko neumnosti, bi sklepali po humoristični knjigi Frana Milčinskega Butalci, ki je izšla še v avstro-ogrskih časih, leta 1899. Ena od zgodb v knjigi se imenuje Turki v Butalah: To je bilo tiste dni, ko je Turek, krivoverna ta nesnaga, strašil po deželi in robil živino in mladino. Butalci so najprej sklenili, da na cesti, ki pelje v Butale, postavijo napis Turkom prepovedana pot! Nato so manj prizanesljivi med njimi predlagali, naj se napiše Strogo prepovedana pot! Na koncu je butalski župan predlagal neizprosen napis Najstrože prepovedana pot! Ta resnična zgodba je seveda izmišljena.

 

2. Naši predniki so se odlikovali tudi z dejanskimi neumnostmi. Znano je na primer, da so isti veljaki, ki so hodili v Zagreb razlagat, da so Slovenci alpski Hrvati, po prvi svetovni vojni prepovedali generalu Maistru zasesti Celovec.

 

3. Pravo zakladnico neumnosti, o katerih je še danes tvegano glasno govoriti, so si ustvarili slovenski partijski voditelji. Splošno znano je, da so po koncu druge svetovne vojne ukazali sestreliti ameriško letalo, s čimer so dokazali svojo privrženost komunizmu in nepopustljivost do dekadentnega Zahoda. Na pariški konferenci je nato neprevidni Kardelj zaupal usodo Trsta tistemu sovjetskemu ministru, ki je bil pred vojno podpisal sporazum z Ribbentropom in za katerega je bil izbris slovenske morske obale drobtinica v primerjavi z izbrisom Poljske.

 

4. Kot prava trdnjava slovenske neumnosti pa se je v novejšem času izkazala ljubljanska sodna palača v primeru Patria. Vodjo opozicije so pred volitvami obtožili, da so ga bili podkupili neznanci na neznanem kraju neznanega dne in na neznan način. Pač pa so znani izbruhi neumnosti v zvezi s šoštanjsko elektrarno TEŠ 6, v zvezi z drugim tirom Divača-Koper in pranjem denarja v Novi ljubljanski banki.

 

5. Če je res, kar slišim pri televizijskih poročilih, da znaša število ovadb, ki so jih v zadnjem času v zvezi z nepravilnostmi (povejmo naravnost: krajo) v slovenskih bankah proizvedli kriminalisti, preko dvesto petdeset (250), sodišča pa so se ukvarjala le z dvema ali tremi ..., potem lahko mirno sklenemo, da smo dežela neumnih ljudi. Slovenska neumnost je tudi brezmejna, o čemer pričajo naivne izjave najvišjih funkcionarjev v zvezi z odločbo haaškega Arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji. Kako je mogoče, da slovenska javnost mirno sprejema rožljanje z Arbitražnim sporazumom in junaštva Karla Erjavca potem, ko je njegova vojska (Türk, Sekolec, DrenikovaŠkrkova ...) izgubila vojno s Hrvaško in pomagala zapreti Slovenijo v morsko "škatlo" med Italijo in Hrvaško? Mar slovenski bralci, gledalci, poslušalci ... res ničesar več ne razumejo?

 

6. Slovenska neumnost se širi in narašča. V javnosti in pred televizijskimi kamerami poteka vroča razprava, od kod dobiti denar za gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom, pri čemer ni natančno ugotovljeno, koliko denarja bi sploh potrebovali: pol milijarde ali nemara trikrat več? Pri tem so mediji objavili podatek, da Slovenija samo za odplačevanje visokih obresti na kredite, s katerimi napihuje državni proračun, na leto porabi eno milijardo evrov. Pametna država bi se čim prej znebila primanjkljajev in kreditov - ali bi nemara prosila za enoletni moratorij? - in tako prihranjeni denar porabila za gradnjo železnice. Toda neumna država se je v uvodu h kolosalni neumnosti najprej norčevala iz "brezglavega varčevanja", nadaljuje pa s popuščanjem sindikatom javnega sektorja, kjer je vladajoča koalicija zaposlila vse svoje neumne strice in tete, otroke in vnuke, sestrične in bratrance; tako da proračunski deficit ostaja tako rekoč nedotaknjen.

 

7. Slovensko televizijsko občinstvo, pravzaprav slovenska javnost prenese marsikaj. Teden ali dva nazaj se je na ekranu pojavil predsednik slovenske borčevske organizacije in svojo odsotnost pri "odprtju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam" (13. julija 2017) pojasnil približno takole: Z esesovci ne more biti nobene sprave! S svojim nastopom, ki je bil le eden v vrsti gorečnih nastopov, je borčevski predsednik "odpiralcem spomenika", ki so - s tem, da na spomeniku ni nobenega napisa - pravzaprav želeli ustreči ravno njemu, sporočil, da je bil trud zaman. Isti predsednik je nekaj tednov ali morda mesecev pred tem pojasnjeval, kako je mogoče, da je njegova organizacija od državne dotacije privarčevala okrog dvesto tisoč evrov in jih naložila na svoj bančni račun. To rezervo potrebujemo, je rekel, za primer, če na oblast pride Janša! Slovensko televizijsko občinstvo, ki ga sestavljajo slovenski davkoplačevalci, je brez besed sprejelo borčevska čudaštva, ki pomenijo zatiskanje oči pred koncem hladne vojne in vrednotnih temeljev Evropske unije pa tudi nezakonito ravnanje z denarjem, ki ga država daje veteranskim organizacijam na podlagi natančnih vsebinskih in finančnih napovedi. Mimogrede pa je slovenska javnost pogoltnila tudi dejstvo, da je bilo "odprtje" spomenika nekakšna pantomima (predstavljanje lika z gibi in mimiko, brez besed). 

 

8. V Sloveniji se na leto rodi približno 20.000 otrok, ki gredo - ko pride čas - v šolo. Zadnje čase se v srednje šole vpisuje okrog 18.000 (na gimnazije okrog 7.000), po srednji šoli pa šolanje nadaljuje okrog 14.000 dijakov. Na slovenskih univerzah in drugih podobnih šolah študira približno 80.000 študentov, kar je po nekaterih izračunih polovica mladih od 19 do 24 let. Z drugimi besedami, na Slovenskem ni prav malo šolanih ljudi. Državljanov, ki hodijo v šolo, in celo tistih, ki hodijo na univerzo, je relativno veliko. Ali to pomeni, da imamo veliko takšnih ljudi, ki jim pravimo izobraženci ali - bolj vzvišeno - intelektualci, ali da imamo veliko pametnih ljudi? Pri teh oznakah seveda postanemo negotovi. Kdo je pameten in kdo je neumen? Je dovolj, če rečemo, da so pametni tisti, ki mislijo s svojo glavo? Ali pameten pomeni enako kot priseben ali bister? Je pameten, kdor se prisebno odziva na dogajanje okrog sebe; ki hitro razume probleme sveta in človeštva? Je pameten, kdor zna prepričati čim več sodobnikov, da mu sledijo? Je pamet povezana z zvijačnostjo in sposobnostjo za pridobivanje premoženja? Je pamet druga beseda za breskrbno in udobno življenje? In kako je mogoče priti k pameti? 

 

9. Pogosto slišimo, da se učimo iz svojih napak. Vendar moderne družbe in moderno življenje znanja in pameti ne pridelujejo z lastnimi napakami, ampak omogočajo učenje iz napak drugih ljudi in narodov, recimo iz zgodovine. Kako to počnejo? Že v klasični dobi pa celo v srednjem veku so poznali učitelje, ki so - in ustanove, kjer so - zbirali podatke o pametnih in neumnih dejanjih prednikov in sodobnikov. To so bili akademije, knjižnice, kolegiji, samostani, seminarji in univerze. Danes se učimo v šolah; med nujne pripomočke - tupatam izključne vire - učenja pa poleg knjig sodijo poročila in komentarji v medijih, v časopisih, v radiu, na televiziji, na internetu itn. 

 

10. Slovenija - kot je bilo povedano - razpolaga z mnogimi možnostmi pridobivanja znanja in sploh informacij. Kdo je kriv, da je v Sloveniji kljub temu veliko neumnosti? Če je razumnost slovenske javnosti globoko pod povprečjem evropske javnosti (o čemer se je mogoče prepričati vsak dan, ne nazadnje ob primerih, ki sem jih navedel), za to ne more biti kriv nihče drug kot šole in mediji. Da se mladi Slovenci ničesar ne - ali malo in narobe - učijo o slovenski zgodovini in npr. o pravici naroda do samoodločbe, se pozna pri razumevanju sprave, meritokracije in gospodarske učinkovitosti. Ugledna država in blaginja ljudi sta povezani z neumnostjo/pametjo bolj, kot sta povezana med sabo dva cementna bloka na Kongresnem trgu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.836
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.776
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.044
05/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.228
06/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.134
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 926
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 570