Komentar

Deset točk o slovenski neumnosti

Albert Einstein je zapisal, da sta neskončni dve stvari: vesolje in človeška neumnost, pri čemer pa ni bil čisto prepričan glede vesolja. Dimitrij Rupel k temu kot parafrazo postavlja deset slovenskih neumnosti: od znamenitih Butalcev, prek partijskih veljakov in slovenskega sodstva, do spomenika sprave na ljubljanskem Kongresnem trgu ...

 

28.07.2017 22:06
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Fran Milčinski   Butalci   Zagreb   Celovec   Turki   NLB   drugi tir   sprava   borci   pamet   neumnost   mediji   univerza

Ilustracija (detajl): Uroš Hrovat

Kdo je pameten in kdo neumen? Je dovolj, če rečemo, da so pametni tisti, ki mislijo s svojo glavo?

1. Da so naši predniki zagrešili veliko neumnosti, bi sklepali po humoristični knjigi Frana Milčinskega Butalci, ki je izšla še v avstro-ogrskih časih, leta 1899. Ena od zgodb v knjigi se imenuje Turki v Butalah: To je bilo tiste dni, ko je Turek, krivoverna ta nesnaga, strašil po deželi in robil živino in mladino. Butalci so najprej sklenili, da na cesti, ki pelje v Butale, postavijo napis Turkom prepovedana pot! Nato so manj prizanesljivi med njimi predlagali, naj se napiše Strogo prepovedana pot! Na koncu je butalski župan predlagal neizprosen napis Najstrože prepovedana pot! Ta resnična zgodba je seveda izmišljena.

 

2. Naši predniki so se odlikovali tudi z dejanskimi neumnostmi. Znano je na primer, da so isti veljaki, ki so hodili v Zagreb razlagat, da so Slovenci alpski Hrvati, po prvi svetovni vojni prepovedali generalu Maistru zasesti Celovec.

 

3. Pravo zakladnico neumnosti, o katerih je še danes tvegano glasno govoriti, so si ustvarili slovenski partijski voditelji. Splošno znano je, da so po koncu druge svetovne vojne ukazali sestreliti ameriško letalo, s čimer so dokazali svojo privrženost komunizmu in nepopustljivost do dekadentnega Zahoda. Na pariški konferenci je nato neprevidni Kardelj zaupal usodo Trsta tistemu sovjetskemu ministru, ki je bil pred vojno podpisal sporazum z Ribbentropom in za katerega je bil izbris slovenske morske obale drobtinica v primerjavi z izbrisom Poljske.

 

4. Kot prava trdnjava slovenske neumnosti pa se je v novejšem času izkazala ljubljanska sodna palača v primeru Patria. Vodjo opozicije so pred volitvami obtožili, da so ga bili podkupili neznanci na neznanem kraju neznanega dne in na neznan način. Pač pa so znani izbruhi neumnosti v zvezi s šoštanjsko elektrarno TEŠ 6, v zvezi z drugim tirom Divača-Koper in pranjem denarja v Novi ljubljanski banki.

 

5. Če je res, kar slišim pri televizijskih poročilih, da znaša število ovadb, ki so jih v zadnjem času v zvezi z nepravilnostmi (povejmo naravnost: krajo) v slovenskih bankah proizvedli kriminalisti, preko dvesto petdeset (250), sodišča pa so se ukvarjala le z dvema ali tremi ..., potem lahko mirno sklenemo, da smo dežela neumnih ljudi. Slovenska neumnost je tudi brezmejna, o čemer pričajo naivne izjave najvišjih funkcionarjev v zvezi z odločbo haaškega Arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji. Kako je mogoče, da slovenska javnost mirno sprejema rožljanje z Arbitražnim sporazumom in junaštva Karla Erjavca potem, ko je njegova vojska (Türk, Sekolec, DrenikovaŠkrkova ...) izgubila vojno s Hrvaško in pomagala zapreti Slovenijo v morsko "škatlo" med Italijo in Hrvaško? Mar slovenski bralci, gledalci, poslušalci ... res ničesar več ne razumejo?

 

6. Slovenska neumnost se širi in narašča. V javnosti in pred televizijskimi kamerami poteka vroča razprava, od kod dobiti denar za gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom, pri čemer ni natančno ugotovljeno, koliko denarja bi sploh potrebovali: pol milijarde ali nemara trikrat več? Pri tem so mediji objavili podatek, da Slovenija samo za odplačevanje visokih obresti na kredite, s katerimi napihuje državni proračun, na leto porabi eno milijardo evrov. Pametna država bi se čim prej znebila primanjkljajev in kreditov - ali bi nemara prosila za enoletni moratorij? - in tako prihranjeni denar porabila za gradnjo železnice. Toda neumna država se je v uvodu h kolosalni neumnosti najprej norčevala iz "brezglavega varčevanja", nadaljuje pa s popuščanjem sindikatom javnega sektorja, kjer je vladajoča koalicija zaposlila vse svoje neumne strice in tete, otroke in vnuke, sestrične in bratrance; tako da proračunski deficit ostaja tako rekoč nedotaknjen.

 

7. Slovensko televizijsko občinstvo, pravzaprav slovenska javnost prenese marsikaj. Teden ali dva nazaj se je na ekranu pojavil predsednik slovenske borčevske organizacije in svojo odsotnost pri "odprtju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam" (13. julija 2017) pojasnil približno takole: Z esesovci ne more biti nobene sprave! S svojim nastopom, ki je bil le eden v vrsti gorečnih nastopov, je borčevski predsednik "odpiralcem spomenika", ki so - s tem, da na spomeniku ni nobenega napisa - pravzaprav želeli ustreči ravno njemu, sporočil, da je bil trud zaman. Isti predsednik je nekaj tednov ali morda mesecev pred tem pojasnjeval, kako je mogoče, da je njegova organizacija od državne dotacije privarčevala okrog dvesto tisoč evrov in jih naložila na svoj bančni račun. To rezervo potrebujemo, je rekel, za primer, če na oblast pride Janša! Slovensko televizijsko občinstvo, ki ga sestavljajo slovenski davkoplačevalci, je brez besed sprejelo borčevska čudaštva, ki pomenijo zatiskanje oči pred koncem hladne vojne in vrednotnih temeljev Evropske unije pa tudi nezakonito ravnanje z denarjem, ki ga država daje veteranskim organizacijam na podlagi natančnih vsebinskih in finančnih napovedi. Mimogrede pa je slovenska javnost pogoltnila tudi dejstvo, da je bilo "odprtje" spomenika nekakšna pantomima (predstavljanje lika z gibi in mimiko, brez besed). 

 

8. V Sloveniji se na leto rodi približno 20.000 otrok, ki gredo - ko pride čas - v šolo. Zadnje čase se v srednje šole vpisuje okrog 18.000 (na gimnazije okrog 7.000), po srednji šoli pa šolanje nadaljuje okrog 14.000 dijakov. Na slovenskih univerzah in drugih podobnih šolah študira približno 80.000 študentov, kar je po nekaterih izračunih polovica mladih od 19 do 24 let. Z drugimi besedami, na Slovenskem ni prav malo šolanih ljudi. Državljanov, ki hodijo v šolo, in celo tistih, ki hodijo na univerzo, je relativno veliko. Ali to pomeni, da imamo veliko takšnih ljudi, ki jim pravimo izobraženci ali - bolj vzvišeno - intelektualci, ali da imamo veliko pametnih ljudi? Pri teh oznakah seveda postanemo negotovi. Kdo je pameten in kdo je neumen? Je dovolj, če rečemo, da so pametni tisti, ki mislijo s svojo glavo? Ali pameten pomeni enako kot priseben ali bister? Je pameten, kdor se prisebno odziva na dogajanje okrog sebe; ki hitro razume probleme sveta in človeštva? Je pameten, kdor zna prepričati čim več sodobnikov, da mu sledijo? Je pamet povezana z zvijačnostjo in sposobnostjo za pridobivanje premoženja? Je pamet druga beseda za breskrbno in udobno življenje? In kako je mogoče priti k pameti? 

 

9. Pogosto slišimo, da se učimo iz svojih napak. Vendar moderne družbe in moderno življenje znanja in pameti ne pridelujejo z lastnimi napakami, ampak omogočajo učenje iz napak drugih ljudi in narodov, recimo iz zgodovine. Kako to počnejo? Že v klasični dobi pa celo v srednjem veku so poznali učitelje, ki so - in ustanove, kjer so - zbirali podatke o pametnih in neumnih dejanjih prednikov in sodobnikov. To so bili akademije, knjižnice, kolegiji, samostani, seminarji in univerze. Danes se učimo v šolah; med nujne pripomočke - tupatam izključne vire - učenja pa poleg knjig sodijo poročila in komentarji v medijih, v časopisih, v radiu, na televiziji, na internetu itn. 

 

10. Slovenija - kot je bilo povedano - razpolaga z mnogimi možnostmi pridobivanja znanja in sploh informacij. Kdo je kriv, da je v Sloveniji kljub temu veliko neumnosti? Če je razumnost slovenske javnosti globoko pod povprečjem evropske javnosti (o čemer se je mogoče prepričati vsak dan, ne nazadnje ob primerih, ki sem jih navedel), za to ne more biti kriv nihče drug kot šole in mediji. Da se mladi Slovenci ničesar ne - ali malo in narobe - učijo o slovenski zgodovini in npr. o pravici naroda do samoodločbe, se pozna pri razumevanju sprave, meritokracije in gospodarske učinkovitosti. Ugledna država in blaginja ljudi sta povezani z neumnostjo/pametjo bolj, kot sta povezana med sabo dva cementna bloka na Kongresnem trgu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
0
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,824
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,456
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,386
04/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 1,816
05/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,806
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,693
07/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,315
08/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,559
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 995
10/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,794