Ministrstvo za obrambo (MO) v zvezi s tem molči, nekatere stavke iz mojega članka pa nato v svojem odzivu trga iz konteksta in prireja, da bi mi navidezno dokazalo domnevne "napake." Tako MO kot nepravilno izpostavlja navedbo, da bo "investicijski načrt, v katerem je predviden tudi nakup patrij" končan še do konca junija, pri tem pa "pozabi" zapisati, da sem v dveh stavkih pred tem kar dvakrat poudaril besedno zvezo "nakup osemkolesnikov". Vsak bralec je lahko torej povsem natančno razumel bistvo članka, in to je, da bo razpis "uradno" predvideval nakup osemkolesnikov, da pa so za to naročilo dejansko že vnaprej izbrane - patrie. In zato tudi besedna zveza, da je "predviden nakup patrij" ne more biti neresnična, kot to zavajajoče predstavlja MO. Končno - gre za informacijo, ki jo je za več medijev potrdilo več virov. Kar je seveda resen problem - toda ne zame in ne za medije, ki so to informacijo objavili, pač pa za Ministrstvo za obrambo, ki pripravlja "investicijsko dokumentacijo", za katero osrednji mediji v državi poročajo, da je že vnaprej pisana na kožo enemu proizvajalcu - Patrii. Pri tem pa MO niti ne skriva, da se je dejansko že srečalo s predstavniki Patrie, kar je prav tako nenavadno.

Če bi strokovnjaki MO vedeli, kaj Slovenska vojska potrebuje, potem bi MO samostojno postavilo pogoje in izbralo najboljšega ponudnika, ne pa da najprej in naprej sprašuje Patrio, kaj pravzaprav ponuja, da bi šele potem pripravilo svoj (Patrii prilagojen?) razpis. Gre za tipičen primer zgrešene prakse in nepravilnega "prilagajanja" razpisa določenemu proizvajalcu.

Enako velja tudi za navedbo glede izbire Renaulta za nakup vozil. Ministrstvo za obrambo zapiše, da je tri ponudbe pridobilo na "ponovljenem" razpisu in da je bila na javnem portalu Javnih naročil (JN) objavljena samo skupna vrednost vseh posameznih naročil v letu 2016 ter da je šlo za 'štiri posamična naročila' z najugodnejšim ponudnikom". V resnici pa je na portalu javnih naročil objavljen podatek, da so naročilo oddali Renaultu in da je bil le en ponudnik. Na dokumentu namreč piše, da je bilo naročilo oddano ("DA") in da je bil en sam ("1") ponudnik, ter da je posel dobil Renault!

Ministrstvo je zato posel očitno oddalo enemu samemu ponudniku, pozneje pa je bilo prisiljeno postopek ponoviti, tako da sta se prijavila še dva ponudnika - očitno le zato, da bi "formalno" zadostilo zakonodaji, enako kot to sedaj počne tudi v primeru razpisa za "osemkolesnike", katerih znamka je že izbrana vnaprej. Pri objavi na portalu JN, na katero se sklicujem, ob objavi tudi ni bilo nobene zaznambe ali opozorila o tem, da npr. podatek o zgolj enem ponudniku ne drži. V skladu s 45. členom Zakona o medijih (Zmed-UPB1) pa gre v tem primeru za informacije za medije, za resničnost katerih ne odgovarja novinar, ki se nanje sklicuje, pač pa državni organ, ki jih je objavil, kajti "informacije za medije po tem zakonu so informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem" in so "vezane na delovno področje organa", te informacije pa morajo biti "resnične in celovite".

Zato svoj "popravek" MO pošilja na napačen naslov - pravi naslov za vse njihove pripombe ali pa "popravke" je torej državni portal javnih naročil, še prej Ministrstvo za obrambo samo, v kolikor je podajalo nejasne, napačne ali nerazumljive informacije. Sicer pa so o negospodarnem nakupu vozil v MO poročali tudi drugi slovenski mediji, kar zgolj dodatno utemeljuje upravičenost trditev navedenih v mojem članku.

Netočna je tudi trditev MO, da je bila s slovensko zakonodajo "direktiva 2009/81/ES v slovenski pravni red prenesena v celoti, a z več predpisi". V svojem prejšnjem odgovoru je MO najprej zatrdilo, da je bila ta direktiva v slovenski pravni red prenesena le "delno" (!) z Zakonom o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, ko pa sem opozoril, da je prav to problem, pa se je MO sedaj hitro "popravilo", češ da je bila evropska direktiva v slovenski pravni red "prenesena v celoti, a z več predpisi". Katera trditev MO je torej pravilna, o "delnem" ali "celotnem" prenosu direktive, ki naj bi preprečila korupcijo, to ni jasno, saj je očitno, da obe trditvi ne moreta biti istočasno pravilni. V MO očitno isto zadevo merijo z različnimi vatli, saj menijo, da je trditev o "delnem" prenosu resnična le, kadar jo izrekajo oni, ko pa jo navede novinar, pa je zanje avtomatsko "napačna." Ob tem pa je največji problem dejstvo, da MO navaja "celoto" predpisov, hkrati pa ne navede niti enega konkretnega predpisa, v katerem bi bile vsebovane strožje odredbe evropske Direktive 2009/81/ES, ki bi omogočile izločitev tudi "obtoženih" in drugače "vpletenih" proizvajalcev/ponudnikov vojaške opreme v korupcijo. Kar dokazuje, da sem imel v svoji kritiki prav.

Tudi dejstvo, da Evropska komisija od prenosa določb Direktive 2009/81/ES v naš pravni red zoper Republiko Slovenijo (še) ni sprožila sodnega postopka zaradi nepopolnega ali neustreznega prenosa direktive, seveda prav tako ne izkazuje, "da imamo javno naročanje na področju obrambe in varnosti ter z njim povezano pravno varstvo ustrezno urejeno oziroma v celoti skladno z direktivami EU",  kot so prepričani v MO. Evropska komisija najbrž tega neskladja preprosto - še ni opazila. Povsem mogoče pa seveda je, da se bo ob ponovljenih škandalih in netransparentno izvedenih razpisih za nabavo vojaške opreme v Sloveniji temu področju posvetila v prihodnje, še posebej sedaj, ko se skupno evropsko odločanje počasi, a nezadržno seli tudi na področje obrambe.