Razkrivamo

Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost

Kakšno je vzdušje na partizanski proslavi, kako je sploh videti in kaj se na njej govori, smo se vprašali na uredništvu. In obenem pomislili, da bi bilo zanimivo primerjati tudi domobransko proslavo. Kajti kot liberalen medij, ki ga ne obremenjujejo travme preteklosti smo na portalu+ tudi po otvoritvi t.i. spomenika spravi v Sloveniji prepričani, da se ostra polarizacija med "rdečimi" in "črnimi" sama od sebe ne bo pomirila. Še vedno je alarmantna, četudi v glavnem omejena na starejše generacije. Na portalu+ smo se torej odločili, da brez komentarjev objavimo dva prispevka, ki bosta vsak iz svoje plati prikazala, kakšna so razpoloženje, čustva in "klima" na svečanostih "rdeče" oziroma "črne" strani. Danes objavljamo prispevek o partizanski proslavi na Pristavi nad Stično, ki je bila 15. julija letos, na njej pa je bil slavnostni govornik Janko Veber.

23.07.2017 20:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   sprava   NOB   Janko Veber   Pristava   Stična   partizani   SDH   Primorska   lastnina   ljudstvo

Foto: Facebook

"Potrebno je tudi povedati, da smo imeli mejo na reki Mirni. Določili so jo Angleži na podlagi visokega odstotka slovensko govorečega prebivalstva v posameznih naseljih." (Janko Veber)

Spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovani udeleženci današnje spominske svečanosti! V veliko čast mi je, da vam spregovorim na današnji svečanosti, ki je namenjena ohranjanju spomina na NOB in je izraz zahvale vsem, ki so se odločili za odločen oborožen upor proti okupatorju. Še posebna hvala padlim za svobodo. Tudi tukaj v neposredni bližini stoji spominsko obeležje padlim aktivistom, ki so se vračali s 6. partijskega tečaja CK KPS. Lega Pristave in celotnega Stiškega okrožja je narekovala organiziranje kurirskih poti, ki so povezovale vodstvo narodnoosvobodilnega boja v Kočevskem Rogu s Posavjem z Dolenjsko in z Ljubljano. Ta edinstven način organiziranja partizanskega odpora je bil mogoč prav zaradi kurirskih povezav. Še posebej zahtevne razmere so bile na razmejitvenem območju med ozemljem, ki sta ga okupirala italijanski fašistični in nemški nacistični okupator. Vzpostavili so trdo mejo med državama in jo nadzorovali. To dokazuje, kako temeljita okupacija in razkosanje Slovenije se je zgodila.

 

Izgubili smo vse. 

 

Toda volja po ohranitvi slovenskega naroda je bila pri slovenskem ljudstvu, ki se je vključilo v OF in sodelovalo ali kot aktivisti ali v okviru terenskega dela zbiranja materiala in organiziranju oboroženih oddelkov, nezlomljiva. Tako je tudi nastala Stiška četa. Postala je del II. Partizanskega bataljona, ki je bil imenovan II. Štajerski bataljon. Na osnovi tega je nastala spomladi 1942, takoj po italijanski ofenzivi, prva slovenska brigada, to je Druga grupa odredov. Kurirje ni zadržala niti visoka žična ograja, niti minska polja. Preko meje so vodili partizanske enote in aktiviste OF ter številne gorenjske in štajerske fante na Dolenjsko. Žal se pot ni vedno končala srečno in tako so padli štirje aktivisti iz Gorenjske.

 

 

Imeli smo mejo na Mirni

 

Vsi ti dogodki pričajo o organiziranem odporu. Najprej smo premagali fašističnega okupatorja in pridobili osvobojeno ozemlje, ki je omogočilo izvedbo Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, kjer smo razglasili državno pravni status Slovenije in sprejeli uzakonitev vrnitve Slovenskega Primorja k matični domovini, sicer bi še danes veljala Rapalska meja, ki nam je odvzela celotno Slovensko Primorje.

 

Brez NOB bi slovensko Primorje ostalo italijansko. Tega se moramo zavedati vsi. Z bojem smo osvobodili Slovenijo. Brez tega boja ne bi bilo niti današnje samostojne Slovenije. 

 

Potrebno je tudi povedati, da smo imeli mejo na reki Mirni. Določili so jo Angleži na podlagi visokega odstotka slovensko govorečega prebivalstva v posameznih naseljih. Povsem po nepotrebnem so jo premaknili na Dragonjo. Tudi po osamosvojitvi Slovenije smo imeli možnost se dogovoriti za mejo s Hrvaško na morju in v Istri do Mirne. Toda ni prevladal nacionalni interes, ampak pohlep, ki je nastal zaradi prodaje orožja Hrvaški. 

 

Arbitražno sodišče je določilo mejo, s katero je podaljšalo mednarodne vode in omogočilo stik Sloveniji z odprtim morjem. Vsi ti postopki bi bili nepotrebni, če bi ravnali drugače tako po drugi svetovni vojni kot po osamosvojitvi Slovenije in niti ena družina ne bi ostala na Hrvaškem. 

 

Spoštovani, odločitev Slovenk in Slovencev za samostojno in neodvisno državo na plebiscitu leta 1990 je narekovala naloge za uresničitev plebiscitarne odločitve. In prav tukaj je bil sprejet prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Uresničen je bil v vojni za Slovenijo leta 1991. Izvedba je bila mogoča, ker smo imeli organizirano TO do nivoja občin in krajevnih skupnosti. Poleg TO je svojo nalogo odlično opravila tudi Milica, ki je ves čas aktivno varovala ljudi in naše premoženje in omogočala izvedbo aktivnosti TO. To pomeni, da so bili v odpor vključeni ljudje na celotnem območju Slovenije. Danes temu ni tako in je potrebno vrniti ponovno na tak nivo organiziranosti, ki nam je dokazano omogočil učinkovit odpor. 

 

Ni rešitev Nacionalna garda ampak TO.

 

 

Nismo se osamosvojili, da bi živeli v revščini

 

Posebej želim izpostaviti, da glasovanje o samostojni in neodvisni Sloveniji ni bilo glasovanje, s katerim smo na plebiscitu dali komur koli pooblastilo, da nas siromaši, ustvarja revščino, to da je kar 280.000 ljudi pahnjeno v revščino in da se jih 400.000 spogleduje z njo. To ni bil cilj, ki smo ga imeli pred seboj, ko smo glasovali za samostojnost. Nikomur nismo dali pooblastila, da razprodaja našo skupno lastnino. To lastnino so ustvarili ljudje z žulji in velikim odrekanjem, samoprispevki. Danes pravijo, da je to državno in se lahko prodaja po interesu lažne elite, ki izčrpava Slovenijo. 

 

Vse to se dogaja pod krinko demokracije, umika politike iz gospodarstva. 

 

Njim ni pomembna usoda navadnega človeka, zanimajo se za svoje ozke interese in živijo na naš račun. Vsega približno 1% slovenskega prebivalstva predstavlja ta elita. Prejemajo visoke plače za svoje nedelo. Veliko njih ne dela nič. Tisti, ki delajo, pa povzročajo slovenskemu narodu veliko škodo. 

 

Zanimiv je naslednji podatek. Dolžni smo okrog 35 milijard in v preteklih letih smo prodali tujcem in domačim tajkunom za milijardo naše skupne lastnine. Kam je šel ta denar? Šel je na račune lažne elite, ki si je ta denar preko plač, posebne delovne pripravljenosti, svetovalnih pogodb, poslovnih poti, seminarjev, stroškov pisarn, avtomobilov, izplačevala in oškodovala celotni slovenski narod. Predpostavimo, da en član te lažne elite stane 5000 evrov mesečno, teh 20.000 ljudi predstavljajo strošek 100 milijonov mesečno, na leto je to 1,2 milijarde, kar pomeni v 26 letih samostojne Slovenije oškodovanje za 30 milijard evrov. Torej smo blizu tiste številke našega dolga, ki ga odplačujemo vsi ostali in ga bodo bodoče generacije, ki ga niso ustvarile. 

 

Eden od ključnih vzrokov zakaj se nam to dogaja, je, ker v ustavi ni opredeljen prehod družbene lastnine v državno. Ustava ne pozna državne lastnine, kar pomeni, da se nas že ves čas po osamosvojitvi zavaja in manipulira z nami. Ves čas poslušamo, da je državna lastnina nekaj kar je potrebno razprodat, da je to nič vredno. Zakaj se tako mudi? Ker se bojijo, da bomo vendarle spregledali prevaro in jim jasno povedali, da je nekoč družbena lastnina ne odtujiva in je danes skupna zasebna lastnina vseh državljank in državljanov. 

 

Od prvega do zadnjega. Vsi imamo imena in priimke, torej se ve kdo je lastnik. 

 

Lastnik je ljudstvo. 

 

In ljudstvo ni nikoli odločilo, da se lahko prodaja naša skupna lastnina. Na plebiscitu o samostojnosti o tem nismo glasovali, niti ni bilo referenduma, kjer bi odločali denimo o prodaji Leka, letališča Brnik, NKBM, Heliosa, Cimosa, Elana in drugih uspešnih podjetij. 

 

Vse to je torej nezakonito.

 

 

Nad Glavino, SDH in tatove skupne lastnine

 

Zato smo skupina državljank in državljanov vložili pobudo za ustavno presojo vseh zakonov in zloglasnega sklepa o prodaji 15 podjetij. Podporo tej pobudi lahko s svojim podpisom izkažete tudi vi. Preko 5.200 nas je že podpisalo podporo pobudi in pridobili smo podporo organizacij, ki zastopajo 300.000 ljudi. Tudi Zveza združenj borcev za ohranjanje vrednot NOB je pisno podprla to pobudo, za kar se jim iskreno zahvaljujem, kot tudi vsem drugim podpornikom. Vsi podpisi podpore gredo na Ustavno sodišče. 

 

Samo tako torej, da se nam vrne odvzeto skupno lastnino bomo lahko uveljavili 3. člen ustave, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Brez našega soglasja se ne sme prodati ničesar. To je tudi rešitev za mlade, za katere se ve, da leta 2035 ne bo sredstev za pokojnine. Ta skupna lastnina mora polniti medgeneracijski sklad iz naslova energetike, zavarovalništva, logistike, telekomunikacij, lesa in nepremičnin. 

 

Spoštovani, samo tako bomo vrnili državljankam in državljanom dostojanstvo in čast, ki nam je bila odvzeta in se nas poskuša spraviti v obliko kolonialne države, kjer bo 99% ljudi brez svoje lastnine. Poti kako lažna elita želi priti do lastnine ljudi so različna. Tudi preko odločitev sodišč, ki dovolijo prodajo hiše-doma zaradi dolga 124 evrov za polovično ceno dejanske vrednosti, imenovanje članov NS v SDH mimo Državnega zbora zaradi prodaje NLB. 

 

Predsednica uprave SDH ga. Lidija Glavina naroči revizijo Krke za kar 270.000 evrov in imenujejo člana v NS, ki je sodeloval pri manipulacijah pri prodaji podjetij. Vsem tem je predsednik uprave Krka g. Colarič lahko nadzornik, oziroma je avtoriteta, ki jo potrebujemo za vodenje SDH-ja, ne pa obratno. 

 

Z zakonom o II. tiru, kjer se je uzakonila najdražja in naj bolj neekonomična gradnja, kjer naj bi sodelovali z Madžari. Vse s ciljem, da poberejo vsaj 500 milijonov in potem še preprodajo Luko Koper in tovorni promet SŽ. Glasoval sem proti temu zakonu, ker vem, da smo sposobni sami in mnogo ceneje zgraditi ta tir in si s tem ohraniti pomembno vlogo pri dialogu z vsemi velesilami v svetu, ki potrebujejo našo severno jadransko luko. Od Kitajske, Indije, Rusije, Nemčije, srednjeevropskih držav. 

 

Skratka, srečujemo se s številnimi manipulacijami, ki nam zmanjšujejo plače, pokojnine, dostop do zdravstva, šolstva, razvoja znanosti, oskrbe starejših, jemljejo nam naše dostojanstvo.

 

 

Uradna sprava je bila avgusta 1945

 

Tudi sprava, o kateri se toliko govori in se postavlja po nepotrebnem spomenike, namesto, da bi denar trošili za izboljšanje položaja ljudi. Spomeniku nastanku slovenski državi, ki ponazarja stoletna prizadevanja za lastno državo, ter vzpon naroda z osvoboditvijo, je potrebno dodati samo še del, ki ponazarja dokončno osamosvojitev. Ta spomenik že stoji na Trgu republike v Ljubljani kot spomenik revoluciji. Res je bil revolucionaren dogodek, da smo hkrati premagali okupatorja in oblikovali svojo državo. Tega ni zmogel noben narod na svetu. 

 

Uradna sprava, spoštovani, je bila 3. avgusta leta 1945, ko je avnojska oblast sprejela ukaz o splošni amnestiji in pomilostitvi sodelavcev okupatorja, razen za najhujše primere. To je bila odločitev zmagovalca in je uradna sprava. Vsak je dobil državljanske pravice, premoženje in vse drugo. Tako so bili enaki pred zakonom kot vsi ostali. Kako vsak osebno gleda na to, je njegova osebna stvar in ne državne ali druge prisile. 

 

Vse, kar se danes dogaja, je samo razdvajanje naroda. Predsednik republike bi moral zavzeti stališče, ki temelji na dokumentih in se tudi jasno opredeliti o ključnih vprašanjih v Sloveniji, zakaj se srečujemo z izgubo dostojanstva in oblikovanjem lažnih elit, ter pokazati pot rešitve. Zato spoštovane tovarišice in tovariši, udeleženci današnje svečanosti, če smo v najtežjih časih okupacije premagali zlo fašizma in nacizma in si vlivali pogum s pozdravom "smrt fašizmu - svoboda narodu", se danes v slogi uprimo manipulacijam lažnih elit in se pozdravimo s pozdravom "stran z manipulacijo - svoboda narodu" in vrnimo ljudem dostojanstvo.

 

 

Govor Janka Vebra sicer vsebinsko ni editiran, uredništvo mu je zaradi boljše berljivosti dodalo le vmesne naslove.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
8
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.474
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.428
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 2.068
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.026
05/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.707
06/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.788
07/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.429
08/
Vse, kar ste želeli vedeti o slovenskih telekomunikacijah, pa vam nihče ni povedal
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.339
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.194
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 14.849