Razkrivamo

Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost

Kakšno je vzdušje na partizanski proslavi, kako je sploh videti in kaj se na njej govori, smo se vprašali na uredništvu. In obenem pomislili, da bi bilo zanimivo primerjati tudi domobransko proslavo. Kajti kot liberalen medij, ki ga ne obremenjujejo travme preteklosti smo na portalu+ tudi po otvoritvi t.i. spomenika spravi v Sloveniji prepričani, da se ostra polarizacija med "rdečimi" in "črnimi" sama od sebe ne bo pomirila. Še vedno je alarmantna, četudi v glavnem omejena na starejše generacije. Na portalu+ smo se torej odločili, da brez komentarjev objavimo dva prispevka, ki bosta vsak iz svoje plati prikazala, kakšna so razpoloženje, čustva in "klima" na svečanostih "rdeče" oziroma "črne" strani. Danes objavljamo prispevek o partizanski proslavi na Pristavi nad Stično, ki je bila 15. julija letos, na njej pa je bil slavnostni govornik Janko Veber.

23.07.2017 20:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   sprava   NOB   Janko Veber   Pristava   Stična   partizani   SDH   Primorska   lastnina   ljudstvo

Foto: Facebook

"Potrebno je tudi povedati, da smo imeli mejo na reki Mirni. Določili so jo Angleži na podlagi visokega odstotka slovensko govorečega prebivalstva v posameznih naseljih." (Janko Veber)

Spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovani udeleženci današnje spominske svečanosti! V veliko čast mi je, da vam spregovorim na današnji svečanosti, ki je namenjena ohranjanju spomina na NOB in je izraz zahvale vsem, ki so se odločili za odločen oborožen upor proti okupatorju. Še posebna hvala padlim za svobodo. Tudi tukaj v neposredni bližini stoji spominsko obeležje padlim aktivistom, ki so se vračali s 6. partijskega tečaja CK KPS. Lega Pristave in celotnega Stiškega okrožja je narekovala organiziranje kurirskih poti, ki so povezovale vodstvo narodnoosvobodilnega boja v Kočevskem Rogu s Posavjem z Dolenjsko in z Ljubljano. Ta edinstven način organiziranja partizanskega odpora je bil mogoč prav zaradi kurirskih povezav. Še posebej zahtevne razmere so bile na razmejitvenem območju med ozemljem, ki sta ga okupirala italijanski fašistični in nemški nacistični okupator. Vzpostavili so trdo mejo med državama in jo nadzorovali. To dokazuje, kako temeljita okupacija in razkosanje Slovenije se je zgodila.

 

Izgubili smo vse. 

 

Toda volja po ohranitvi slovenskega naroda je bila pri slovenskem ljudstvu, ki se je vključilo v OF in sodelovalo ali kot aktivisti ali v okviru terenskega dela zbiranja materiala in organiziranju oboroženih oddelkov, nezlomljiva. Tako je tudi nastala Stiška četa. Postala je del II. Partizanskega bataljona, ki je bil imenovan II. Štajerski bataljon. Na osnovi tega je nastala spomladi 1942, takoj po italijanski ofenzivi, prva slovenska brigada, to je Druga grupa odredov. Kurirje ni zadržala niti visoka žična ograja, niti minska polja. Preko meje so vodili partizanske enote in aktiviste OF ter številne gorenjske in štajerske fante na Dolenjsko. Žal se pot ni vedno končala srečno in tako so padli štirje aktivisti iz Gorenjske.

 

 

Imeli smo mejo na Mirni

 

Vsi ti dogodki pričajo o organiziranem odporu. Najprej smo premagali fašističnega okupatorja in pridobili osvobojeno ozemlje, ki je omogočilo izvedbo Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, kjer smo razglasili državno pravni status Slovenije in sprejeli uzakonitev vrnitve Slovenskega Primorja k matični domovini, sicer bi še danes veljala Rapalska meja, ki nam je odvzela celotno Slovensko Primorje.

 

Brez NOB bi slovensko Primorje ostalo italijansko. Tega se moramo zavedati vsi. Z bojem smo osvobodili Slovenijo. Brez tega boja ne bi bilo niti današnje samostojne Slovenije. 

 

Potrebno je tudi povedati, da smo imeli mejo na reki Mirni. Določili so jo Angleži na podlagi visokega odstotka slovensko govorečega prebivalstva v posameznih naseljih. Povsem po nepotrebnem so jo premaknili na Dragonjo. Tudi po osamosvojitvi Slovenije smo imeli možnost se dogovoriti za mejo s Hrvaško na morju in v Istri do Mirne. Toda ni prevladal nacionalni interes, ampak pohlep, ki je nastal zaradi prodaje orožja Hrvaški. 

 

Arbitražno sodišče je določilo mejo, s katero je podaljšalo mednarodne vode in omogočilo stik Sloveniji z odprtim morjem. Vsi ti postopki bi bili nepotrebni, če bi ravnali drugače tako po drugi svetovni vojni kot po osamosvojitvi Slovenije in niti ena družina ne bi ostala na Hrvaškem. 

 

Spoštovani, odločitev Slovenk in Slovencev za samostojno in neodvisno državo na plebiscitu leta 1990 je narekovala naloge za uresničitev plebiscitarne odločitve. In prav tukaj je bil sprejet prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Uresničen je bil v vojni za Slovenijo leta 1991. Izvedba je bila mogoča, ker smo imeli organizirano TO do nivoja občin in krajevnih skupnosti. Poleg TO je svojo nalogo odlično opravila tudi Milica, ki je ves čas aktivno varovala ljudi in naše premoženje in omogočala izvedbo aktivnosti TO. To pomeni, da so bili v odpor vključeni ljudje na celotnem območju Slovenije. Danes temu ni tako in je potrebno vrniti ponovno na tak nivo organiziranosti, ki nam je dokazano omogočil učinkovit odpor. 

 

Ni rešitev Nacionalna garda ampak TO.

 

 

Nismo se osamosvojili, da bi živeli v revščini

 

Posebej želim izpostaviti, da glasovanje o samostojni in neodvisni Sloveniji ni bilo glasovanje, s katerim smo na plebiscitu dali komur koli pooblastilo, da nas siromaši, ustvarja revščino, to da je kar 280.000 ljudi pahnjeno v revščino in da se jih 400.000 spogleduje z njo. To ni bil cilj, ki smo ga imeli pred seboj, ko smo glasovali za samostojnost. Nikomur nismo dali pooblastila, da razprodaja našo skupno lastnino. To lastnino so ustvarili ljudje z žulji in velikim odrekanjem, samoprispevki. Danes pravijo, da je to državno in se lahko prodaja po interesu lažne elite, ki izčrpava Slovenijo. 

 

Vse to se dogaja pod krinko demokracije, umika politike iz gospodarstva. 

 

Njim ni pomembna usoda navadnega človeka, zanimajo se za svoje ozke interese in živijo na naš račun. Vsega približno 1% slovenskega prebivalstva predstavlja ta elita. Prejemajo visoke plače za svoje nedelo. Veliko njih ne dela nič. Tisti, ki delajo, pa povzročajo slovenskemu narodu veliko škodo. 

 

Zanimiv je naslednji podatek. Dolžni smo okrog 35 milijard in v preteklih letih smo prodali tujcem in domačim tajkunom za milijardo naše skupne lastnine. Kam je šel ta denar? Šel je na račune lažne elite, ki si je ta denar preko plač, posebne delovne pripravljenosti, svetovalnih pogodb, poslovnih poti, seminarjev, stroškov pisarn, avtomobilov, izplačevala in oškodovala celotni slovenski narod. Predpostavimo, da en član te lažne elite stane 5000 evrov mesečno, teh 20.000 ljudi predstavljajo strošek 100 milijonov mesečno, na leto je to 1,2 milijarde, kar pomeni v 26 letih samostojne Slovenije oškodovanje za 30 milijard evrov. Torej smo blizu tiste številke našega dolga, ki ga odplačujemo vsi ostali in ga bodo bodoče generacije, ki ga niso ustvarile. 

 

Eden od ključnih vzrokov zakaj se nam to dogaja, je, ker v ustavi ni opredeljen prehod družbene lastnine v državno. Ustava ne pozna državne lastnine, kar pomeni, da se nas že ves čas po osamosvojitvi zavaja in manipulira z nami. Ves čas poslušamo, da je državna lastnina nekaj kar je potrebno razprodat, da je to nič vredno. Zakaj se tako mudi? Ker se bojijo, da bomo vendarle spregledali prevaro in jim jasno povedali, da je nekoč družbena lastnina ne odtujiva in je danes skupna zasebna lastnina vseh državljank in državljanov. 

 

Od prvega do zadnjega. Vsi imamo imena in priimke, torej se ve kdo je lastnik. 

 

Lastnik je ljudstvo. 

 

In ljudstvo ni nikoli odločilo, da se lahko prodaja naša skupna lastnina. Na plebiscitu o samostojnosti o tem nismo glasovali, niti ni bilo referenduma, kjer bi odločali denimo o prodaji Leka, letališča Brnik, NKBM, Heliosa, Cimosa, Elana in drugih uspešnih podjetij. 

 

Vse to je torej nezakonito.

 

 

Nad Glavino, SDH in tatove skupne lastnine

 

Zato smo skupina državljank in državljanov vložili pobudo za ustavno presojo vseh zakonov in zloglasnega sklepa o prodaji 15 podjetij. Podporo tej pobudi lahko s svojim podpisom izkažete tudi vi. Preko 5.200 nas je že podpisalo podporo pobudi in pridobili smo podporo organizacij, ki zastopajo 300.000 ljudi. Tudi Zveza združenj borcev za ohranjanje vrednot NOB je pisno podprla to pobudo, za kar se jim iskreno zahvaljujem, kot tudi vsem drugim podpornikom. Vsi podpisi podpore gredo na Ustavno sodišče. 

 

Samo tako torej, da se nam vrne odvzeto skupno lastnino bomo lahko uveljavili 3. člen ustave, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Brez našega soglasja se ne sme prodati ničesar. To je tudi rešitev za mlade, za katere se ve, da leta 2035 ne bo sredstev za pokojnine. Ta skupna lastnina mora polniti medgeneracijski sklad iz naslova energetike, zavarovalništva, logistike, telekomunikacij, lesa in nepremičnin. 

 

Spoštovani, samo tako bomo vrnili državljankam in državljanom dostojanstvo in čast, ki nam je bila odvzeta in se nas poskuša spraviti v obliko kolonialne države, kjer bo 99% ljudi brez svoje lastnine. Poti kako lažna elita želi priti do lastnine ljudi so različna. Tudi preko odločitev sodišč, ki dovolijo prodajo hiše-doma zaradi dolga 124 evrov za polovično ceno dejanske vrednosti, imenovanje članov NS v SDH mimo Državnega zbora zaradi prodaje NLB. 

 

Predsednica uprave SDH ga. Lidija Glavina naroči revizijo Krke za kar 270.000 evrov in imenujejo člana v NS, ki je sodeloval pri manipulacijah pri prodaji podjetij. Vsem tem je predsednik uprave Krka g. Colarič lahko nadzornik, oziroma je avtoriteta, ki jo potrebujemo za vodenje SDH-ja, ne pa obratno. 

 

Z zakonom o II. tiru, kjer se je uzakonila najdražja in naj bolj neekonomična gradnja, kjer naj bi sodelovali z Madžari. Vse s ciljem, da poberejo vsaj 500 milijonov in potem še preprodajo Luko Koper in tovorni promet SŽ. Glasoval sem proti temu zakonu, ker vem, da smo sposobni sami in mnogo ceneje zgraditi ta tir in si s tem ohraniti pomembno vlogo pri dialogu z vsemi velesilami v svetu, ki potrebujejo našo severno jadransko luko. Od Kitajske, Indije, Rusije, Nemčije, srednjeevropskih držav. 

 

Skratka, srečujemo se s številnimi manipulacijami, ki nam zmanjšujejo plače, pokojnine, dostop do zdravstva, šolstva, razvoja znanosti, oskrbe starejših, jemljejo nam naše dostojanstvo.

 

 

Uradna sprava je bila avgusta 1945

 

Tudi sprava, o kateri se toliko govori in se postavlja po nepotrebnem spomenike, namesto, da bi denar trošili za izboljšanje položaja ljudi. Spomeniku nastanku slovenski državi, ki ponazarja stoletna prizadevanja za lastno državo, ter vzpon naroda z osvoboditvijo, je potrebno dodati samo še del, ki ponazarja dokončno osamosvojitev. Ta spomenik že stoji na Trgu republike v Ljubljani kot spomenik revoluciji. Res je bil revolucionaren dogodek, da smo hkrati premagali okupatorja in oblikovali svojo državo. Tega ni zmogel noben narod na svetu. 

 

Uradna sprava, spoštovani, je bila 3. avgusta leta 1945, ko je avnojska oblast sprejela ukaz o splošni amnestiji in pomilostitvi sodelavcev okupatorja, razen za najhujše primere. To je bila odločitev zmagovalca in je uradna sprava. Vsak je dobil državljanske pravice, premoženje in vse drugo. Tako so bili enaki pred zakonom kot vsi ostali. Kako vsak osebno gleda na to, je njegova osebna stvar in ne državne ali druge prisile. 

 

Vse, kar se danes dogaja, je samo razdvajanje naroda. Predsednik republike bi moral zavzeti stališče, ki temelji na dokumentih in se tudi jasno opredeliti o ključnih vprašanjih v Sloveniji, zakaj se srečujemo z izgubo dostojanstva in oblikovanjem lažnih elit, ter pokazati pot rešitve. Zato spoštovane tovarišice in tovariši, udeleženci današnje svečanosti, če smo v najtežjih časih okupacije premagali zlo fašizma in nacizma in si vlivali pogum s pozdravom "smrt fašizmu - svoboda narodu", se danes v slogi uprimo manipulacijam lažnih elit in se pozdravimo s pozdravom "stran z manipulacijo - svoboda narodu" in vrnimo ljudem dostojanstvo.

 

 

Govor Janka Vebra sicer vsebinsko ni editiran, uredništvo mu je zaradi boljše berljivosti dodalo le vmesne naslove.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
1
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.693
02/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.250
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.205
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.624
05/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.004
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.136
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 980
08/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.032
09/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.851
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.476