Razkrivamo

Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost

Kakšno je vzdušje na partizanski proslavi, kako je sploh videti in kaj se na njej govori, smo se vprašali na uredništvu. In obenem pomislili, da bi bilo zanimivo primerjati tudi domobransko proslavo. Kajti kot liberalen medij, ki ga ne obremenjujejo travme preteklosti smo na portalu+ tudi po otvoritvi t.i. spomenika spravi v Sloveniji prepričani, da se ostra polarizacija med "rdečimi" in "črnimi" sama od sebe ne bo pomirila. Še vedno je alarmantna, četudi v glavnem omejena na starejše generacije. Na portalu+ smo se torej odločili, da brez komentarjev objavimo dva prispevka, ki bosta vsak iz svoje plati prikazala, kakšna so razpoloženje, čustva in "klima" na svečanostih "rdeče" oziroma "črne" strani. Danes objavljamo prispevek o partizanski proslavi na Pristavi nad Stično, ki je bila 15. julija letos, na njej pa je bil slavnostni govornik Janko Veber.

23.07.2017 20:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   sprava   NOB   Janko Veber   Pristava   Stična   partizani   SDH   Primorska   lastnina   ljudstvo

Foto: Facebook

"Potrebno je tudi povedati, da smo imeli mejo na reki Mirni. Določili so jo Angleži na podlagi visokega odstotka slovensko govorečega prebivalstva v posameznih naseljih." (Janko Veber)

Spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovani udeleženci današnje spominske svečanosti! V veliko čast mi je, da vam spregovorim na današnji svečanosti, ki je namenjena ohranjanju spomina na NOB in je izraz zahvale vsem, ki so se odločili za odločen oborožen upor proti okupatorju. Še posebna hvala padlim za svobodo. Tudi tukaj v neposredni bližini stoji spominsko obeležje padlim aktivistom, ki so se vračali s 6. partijskega tečaja CK KPS. Lega Pristave in celotnega Stiškega okrožja je narekovala organiziranje kurirskih poti, ki so povezovale vodstvo narodnoosvobodilnega boja v Kočevskem Rogu s Posavjem z Dolenjsko in z Ljubljano. Ta edinstven način organiziranja partizanskega odpora je bil mogoč prav zaradi kurirskih povezav. Še posebej zahtevne razmere so bile na razmejitvenem območju med ozemljem, ki sta ga okupirala italijanski fašistični in nemški nacistični okupator. Vzpostavili so trdo mejo med državama in jo nadzorovali. To dokazuje, kako temeljita okupacija in razkosanje Slovenije se je zgodila.

 

Izgubili smo vse. 

 

Toda volja po ohranitvi slovenskega naroda je bila pri slovenskem ljudstvu, ki se je vključilo v OF in sodelovalo ali kot aktivisti ali v okviru terenskega dela zbiranja materiala in organiziranju oboroženih oddelkov, nezlomljiva. Tako je tudi nastala Stiška četa. Postala je del II. Partizanskega bataljona, ki je bil imenovan II. Štajerski bataljon. Na osnovi tega je nastala spomladi 1942, takoj po italijanski ofenzivi, prva slovenska brigada, to je Druga grupa odredov. Kurirje ni zadržala niti visoka žična ograja, niti minska polja. Preko meje so vodili partizanske enote in aktiviste OF ter številne gorenjske in štajerske fante na Dolenjsko. Žal se pot ni vedno končala srečno in tako so padli štirje aktivisti iz Gorenjske.

 

 

Imeli smo mejo na Mirni

 

Vsi ti dogodki pričajo o organiziranem odporu. Najprej smo premagali fašističnega okupatorja in pridobili osvobojeno ozemlje, ki je omogočilo izvedbo Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, kjer smo razglasili državno pravni status Slovenije in sprejeli uzakonitev vrnitve Slovenskega Primorja k matični domovini, sicer bi še danes veljala Rapalska meja, ki nam je odvzela celotno Slovensko Primorje.

 

Brez NOB bi slovensko Primorje ostalo italijansko. Tega se moramo zavedati vsi. Z bojem smo osvobodili Slovenijo. Brez tega boja ne bi bilo niti današnje samostojne Slovenije. 

 

Potrebno je tudi povedati, da smo imeli mejo na reki Mirni. Določili so jo Angleži na podlagi visokega odstotka slovensko govorečega prebivalstva v posameznih naseljih. Povsem po nepotrebnem so jo premaknili na Dragonjo. Tudi po osamosvojitvi Slovenije smo imeli možnost se dogovoriti za mejo s Hrvaško na morju in v Istri do Mirne. Toda ni prevladal nacionalni interes, ampak pohlep, ki je nastal zaradi prodaje orožja Hrvaški. 

 

Arbitražno sodišče je določilo mejo, s katero je podaljšalo mednarodne vode in omogočilo stik Sloveniji z odprtim morjem. Vsi ti postopki bi bili nepotrebni, če bi ravnali drugače tako po drugi svetovni vojni kot po osamosvojitvi Slovenije in niti ena družina ne bi ostala na Hrvaškem. 

 

Spoštovani, odločitev Slovenk in Slovencev za samostojno in neodvisno državo na plebiscitu leta 1990 je narekovala naloge za uresničitev plebiscitarne odločitve. In prav tukaj je bil sprejet prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Uresničen je bil v vojni za Slovenijo leta 1991. Izvedba je bila mogoča, ker smo imeli organizirano TO do nivoja občin in krajevnih skupnosti. Poleg TO je svojo nalogo odlično opravila tudi Milica, ki je ves čas aktivno varovala ljudi in naše premoženje in omogočala izvedbo aktivnosti TO. To pomeni, da so bili v odpor vključeni ljudje na celotnem območju Slovenije. Danes temu ni tako in je potrebno vrniti ponovno na tak nivo organiziranosti, ki nam je dokazano omogočil učinkovit odpor. 

 

Ni rešitev Nacionalna garda ampak TO.

 

 

Nismo se osamosvojili, da bi živeli v revščini

 

Posebej želim izpostaviti, da glasovanje o samostojni in neodvisni Sloveniji ni bilo glasovanje, s katerim smo na plebiscitu dali komur koli pooblastilo, da nas siromaši, ustvarja revščino, to da je kar 280.000 ljudi pahnjeno v revščino in da se jih 400.000 spogleduje z njo. To ni bil cilj, ki smo ga imeli pred seboj, ko smo glasovali za samostojnost. Nikomur nismo dali pooblastila, da razprodaja našo skupno lastnino. To lastnino so ustvarili ljudje z žulji in velikim odrekanjem, samoprispevki. Danes pravijo, da je to državno in se lahko prodaja po interesu lažne elite, ki izčrpava Slovenijo. 

 

Vse to se dogaja pod krinko demokracije, umika politike iz gospodarstva. 

 

Njim ni pomembna usoda navadnega človeka, zanimajo se za svoje ozke interese in živijo na naš račun. Vsega približno 1% slovenskega prebivalstva predstavlja ta elita. Prejemajo visoke plače za svoje nedelo. Veliko njih ne dela nič. Tisti, ki delajo, pa povzročajo slovenskemu narodu veliko škodo. 

 

Zanimiv je naslednji podatek. Dolžni smo okrog 35 milijard in v preteklih letih smo prodali tujcem in domačim tajkunom za milijardo naše skupne lastnine. Kam je šel ta denar? Šel je na račune lažne elite, ki si je ta denar preko plač, posebne delovne pripravljenosti, svetovalnih pogodb, poslovnih poti, seminarjev, stroškov pisarn, avtomobilov, izplačevala in oškodovala celotni slovenski narod. Predpostavimo, da en član te lažne elite stane 5000 evrov mesečno, teh 20.000 ljudi predstavljajo strošek 100 milijonov mesečno, na leto je to 1,2 milijarde, kar pomeni v 26 letih samostojne Slovenije oškodovanje za 30 milijard evrov. Torej smo blizu tiste številke našega dolga, ki ga odplačujemo vsi ostali in ga bodo bodoče generacije, ki ga niso ustvarile. 

 

Eden od ključnih vzrokov zakaj se nam to dogaja, je, ker v ustavi ni opredeljen prehod družbene lastnine v državno. Ustava ne pozna državne lastnine, kar pomeni, da se nas že ves čas po osamosvojitvi zavaja in manipulira z nami. Ves čas poslušamo, da je državna lastnina nekaj kar je potrebno razprodat, da je to nič vredno. Zakaj se tako mudi? Ker se bojijo, da bomo vendarle spregledali prevaro in jim jasno povedali, da je nekoč družbena lastnina ne odtujiva in je danes skupna zasebna lastnina vseh državljank in državljanov. 

 

Od prvega do zadnjega. Vsi imamo imena in priimke, torej se ve kdo je lastnik. 

 

Lastnik je ljudstvo. 

 

In ljudstvo ni nikoli odločilo, da se lahko prodaja naša skupna lastnina. Na plebiscitu o samostojnosti o tem nismo glasovali, niti ni bilo referenduma, kjer bi odločali denimo o prodaji Leka, letališča Brnik, NKBM, Heliosa, Cimosa, Elana in drugih uspešnih podjetij. 

 

Vse to je torej nezakonito.

 

 

Nad Glavino, SDH in tatove skupne lastnine

 

Zato smo skupina državljank in državljanov vložili pobudo za ustavno presojo vseh zakonov in zloglasnega sklepa o prodaji 15 podjetij. Podporo tej pobudi lahko s svojim podpisom izkažete tudi vi. Preko 5.200 nas je že podpisalo podporo pobudi in pridobili smo podporo organizacij, ki zastopajo 300.000 ljudi. Tudi Zveza združenj borcev za ohranjanje vrednot NOB je pisno podprla to pobudo, za kar se jim iskreno zahvaljujem, kot tudi vsem drugim podpornikom. Vsi podpisi podpore gredo na Ustavno sodišče. 

 

Samo tako torej, da se nam vrne odvzeto skupno lastnino bomo lahko uveljavili 3. člen ustave, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Brez našega soglasja se ne sme prodati ničesar. To je tudi rešitev za mlade, za katere se ve, da leta 2035 ne bo sredstev za pokojnine. Ta skupna lastnina mora polniti medgeneracijski sklad iz naslova energetike, zavarovalništva, logistike, telekomunikacij, lesa in nepremičnin. 

 

Spoštovani, samo tako bomo vrnili državljankam in državljanom dostojanstvo in čast, ki nam je bila odvzeta in se nas poskuša spraviti v obliko kolonialne države, kjer bo 99% ljudi brez svoje lastnine. Poti kako lažna elita želi priti do lastnine ljudi so različna. Tudi preko odločitev sodišč, ki dovolijo prodajo hiše-doma zaradi dolga 124 evrov za polovično ceno dejanske vrednosti, imenovanje članov NS v SDH mimo Državnega zbora zaradi prodaje NLB. 

 

Predsednica uprave SDH ga. Lidija Glavina naroči revizijo Krke za kar 270.000 evrov in imenujejo člana v NS, ki je sodeloval pri manipulacijah pri prodaji podjetij. Vsem tem je predsednik uprave Krka g. Colarič lahko nadzornik, oziroma je avtoriteta, ki jo potrebujemo za vodenje SDH-ja, ne pa obratno. 

 

Z zakonom o II. tiru, kjer se je uzakonila najdražja in naj bolj neekonomična gradnja, kjer naj bi sodelovali z Madžari. Vse s ciljem, da poberejo vsaj 500 milijonov in potem še preprodajo Luko Koper in tovorni promet SŽ. Glasoval sem proti temu zakonu, ker vem, da smo sposobni sami in mnogo ceneje zgraditi ta tir in si s tem ohraniti pomembno vlogo pri dialogu z vsemi velesilami v svetu, ki potrebujejo našo severno jadransko luko. Od Kitajske, Indije, Rusije, Nemčije, srednjeevropskih držav. 

 

Skratka, srečujemo se s številnimi manipulacijami, ki nam zmanjšujejo plače, pokojnine, dostop do zdravstva, šolstva, razvoja znanosti, oskrbe starejših, jemljejo nam naše dostojanstvo.

 

 

Uradna sprava je bila avgusta 1945

 

Tudi sprava, o kateri se toliko govori in se postavlja po nepotrebnem spomenike, namesto, da bi denar trošili za izboljšanje položaja ljudi. Spomeniku nastanku slovenski državi, ki ponazarja stoletna prizadevanja za lastno državo, ter vzpon naroda z osvoboditvijo, je potrebno dodati samo še del, ki ponazarja dokončno osamosvojitev. Ta spomenik že stoji na Trgu republike v Ljubljani kot spomenik revoluciji. Res je bil revolucionaren dogodek, da smo hkrati premagali okupatorja in oblikovali svojo državo. Tega ni zmogel noben narod na svetu. 

 

Uradna sprava, spoštovani, je bila 3. avgusta leta 1945, ko je avnojska oblast sprejela ukaz o splošni amnestiji in pomilostitvi sodelavcev okupatorja, razen za najhujše primere. To je bila odločitev zmagovalca in je uradna sprava. Vsak je dobil državljanske pravice, premoženje in vse drugo. Tako so bili enaki pred zakonom kot vsi ostali. Kako vsak osebno gleda na to, je njegova osebna stvar in ne državne ali druge prisile. 

 

Vse, kar se danes dogaja, je samo razdvajanje naroda. Predsednik republike bi moral zavzeti stališče, ki temelji na dokumentih in se tudi jasno opredeliti o ključnih vprašanjih v Sloveniji, zakaj se srečujemo z izgubo dostojanstva in oblikovanjem lažnih elit, ter pokazati pot rešitve. Zato spoštovane tovarišice in tovariši, udeleženci današnje svečanosti, če smo v najtežjih časih okupacije premagali zlo fašizma in nacizma in si vlivali pogum s pozdravom "smrt fašizmu - svoboda narodu", se danes v slogi uprimo manipulacijam lažnih elit in se pozdravimo s pozdravom "stran z manipulacijo - svoboda narodu" in vrnimo ljudem dostojanstvo.

 

 

Govor Janka Vebra sicer vsebinsko ni editiran, uredništvo mu je zaradi boljše berljivosti dodalo le vmesne naslove.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Uničevanje izvoznega potenciala IZUM-a pod pokroviteljstvom Direktorata za znanost na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije
5
27.03.2023 21:20
Na današnji dan pred petimi leti je vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS, pobudnik ustanovitve in dolgoletni direktor IZUM-a ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
10
22.03.2023 22:00
Ali se islamska republika, ki je že vrsto let zaradi svojega jedrskega programa tarča mednarodnih sankcij, lahko kmalu uvrsti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
1
21.03.2023 07:00
Cyber-espionage is a long-time Chinese national priority aimed at strengthening its geopolitical position. The experts and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
16
15.03.2023 21:30
Ruska invazija na Ukrajino ta hip predstavlja največji izziv za demokracijo po svetu. Prizadevanje Ukrajine, da ohrani svojo ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
9
14.03.2023 20:00
Vladimir Putin je v svojem govoru pred rusko zvezno skupščino 21. februarja napovedal, da bo Rusija začasno prekinila ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Money Trapping and China’s Military Espionage
6
09.03.2023 21:11
Chinese targeting of former military officials for military espionage is a significant concern for many nations. This type of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Trgovanje z Rusijo v času sankcij: Tudi Slovenija pomaga Putinu financirati vojno ...
13
07.03.2023 22:06
Kakšni so trgovinski tokovi Slovenije z Rusijo od uvedbe sankcij, ki smo se jim pridružili tudi v Sloveniji? Pogledali smo ... Več.
Piše: Bine Kordež
United States leads global group announcing tech sanctions against China
15
02.03.2023 19:00
China cringes in anger as Japan and The Netherlands join the United States to control Chinas access to materials for ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako je ukrajinsko zdravstvo preživelo prvo leto vojne
11
01.03.2023 22:20
Minilo je prvo leto vojaških spopadov v Ukrajini. V javnosti se je zelo veliko govorilo o politiki, vojaških aktivnostih in ... Več.
Piše: Milan Krek
Italijanska zunanja politika na Balkanu: Od besed k dejanjem?
6
28.02.2023 20:02
Več Italije na Balkanu in pospeševanje procesa evropskega povezovanja regije. To so prednostne naloge italijanske vlade, kot sta ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (2/2): Kako je Kitajska s pomočjo redkih kovin izzvala Zahod
17
25.02.2023 23:59
Pri oskrbi z redkimi kovinami je Zahod prepuščen na milost in nemilost Kitajski, ki je danes glavna proizvajalka mineralov, ki ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Politika Giorgie Meloni v Sredozemlju: Od četrte obale* do energetske varnosti?
12
21.02.2023 22:00
Dinamika nove rimske vlade v Sredozemlju ne kaže veliko vzporednic z obnovljeno postfašistično tradicijo, dotika pa se vseh ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (1/2): Slon v sobi, ki ga nihče ne opazi
16
20.02.2023 19:00
Odločitev Evropskega parlamenta o propovedi izdelave avtomobilov z notranjim izgorevanjem po letu 2035 je na prvi pogled ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Space and near-space areas in high use of China for surveillance
9
16.02.2023 20:00
In the world of intelligence, China has tried every means to develop technologies to trick its rivals. While the US Navy was ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ali je na obzorju konec rusko-ukrajinske vojne? Ta trenutek zagotovo še ne ...
20
13.02.2023 20:00
Ob bližajoči se prvi obletnici Putinove vojne proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022 v zgodnjih jutranjih urah, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
11
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
41
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 3.146
02/
Naj zdaj minister za zdravje pojasni, kako prejema plačilo za svoje delo v zasebnem zdravstvu
Milan Krek
Ogledov: 1.466
03/
Dohodninska reforma: Obdavčitev zgolj nepremičnin, ne pa tudi drugega premoženja, ni niti poštena niti skladna z ustavo!
Ivan Simič
Ogledov: 1.297
04/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.354
05/
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
Andraž Šest
Ogledov: 1.459
06/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 978
07/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.974
08/
Uničevanje izvoznega potenciala IZUM-a pod pokroviteljstvom Direktorata za znanost na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije
Tomaž Seljak
Ogledov: 743
09/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 533
10/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.968