Spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovani udeleženci današnje spominske svečanosti! V veliko čast mi je, da vam spregovorim na današnji svečanosti, ki je namenjena ohranjanju spomina na NOB in je izraz zahvale vsem, ki so se odločili za odločen oborožen upor proti okupatorju. Še posebna hvala padlim za svobodo. Tudi tukaj v neposredni bližini stoji spominsko obeležje padlim aktivistom, ki so se vračali s 6. partijskega tečaja CK KPS. Lega Pristave in celotnega Stiškega okrožja je narekovala organiziranje kurirskih poti, ki so povezovale vodstvo narodnoosvobodilnega boja v Kočevskem Rogu s Posavjem z Dolenjsko in z Ljubljano. Ta edinstven način organiziranja partizanskega odpora je bil mogoč prav zaradi kurirskih povezav. Še posebej zahtevne razmere so bile na razmejitvenem območju med ozemljem, ki sta ga okupirala italijanski fašistični in nemški nacistični okupator. Vzpostavili so trdo mejo med državama in jo nadzorovali. To dokazuje, kako temeljita okupacija in razkosanje Slovenije se je zgodila.

Izgubili smo vse. 

Toda volja po ohranitvi slovenskega naroda je bila pri slovenskem ljudstvu, ki se je vključilo v OF in sodelovalo ali kot aktivisti ali v okviru terenskega dela zbiranja materiala in organiziranju oboroženih oddelkov, nezlomljiva. Tako je tudi nastala Stiška četa. Postala je del II. Partizanskega bataljona, ki je bil imenovan II. Štajerski bataljon. Na osnovi tega je nastala spomladi 1942, takoj po italijanski ofenzivi, prva slovenska brigada, to je Druga grupa odredov. Kurirje ni zadržala niti visoka žična ograja, niti minska polja. Preko meje so vodili partizanske enote in aktiviste OF ter številne gorenjske in štajerske fante na Dolenjsko. Žal se pot ni vedno končala srečno in tako so padli štirje aktivisti iz Gorenjske.

Imeli smo mejo na Mirni

Vsi ti dogodki pričajo o organiziranem odporu. Najprej smo premagali fašističnega okupatorja in pridobili osvobojeno ozemlje, ki je omogočilo izvedbo Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, kjer smo razglasili državno pravni status Slovenije in sprejeli uzakonitev vrnitve Slovenskega Primorja k matični domovini, sicer bi še danes veljala Rapalska meja, ki nam je odvzela celotno Slovensko Primorje.

Brez NOB bi slovensko Primorje ostalo italijansko. Tega se moramo zavedati vsi. Z bojem smo osvobodili Slovenijo. Brez tega boja ne bi bilo niti današnje samostojne Slovenije. 

Potrebno je tudi povedati, da smo imeli mejo na reki Mirni. Določili so jo Angleži na podlagi visokega odstotka slovensko govorečega prebivalstva v posameznih naseljih. Povsem po nepotrebnem so jo premaknili na Dragonjo. Tudi po osamosvojitvi Slovenije smo imeli možnost se dogovoriti za mejo s Hrvaško na morju in v Istri do Mirne. Toda ni prevladal nacionalni interes, ampak pohlep, ki je nastal zaradi prodaje orožja Hrvaški. 

Arbitražno sodišče je določilo mejo, s katero je podaljšalo mednarodne vode in omogočilo stik Sloveniji z odprtim morjem. Vsi ti postopki bi bili nepotrebni, če bi ravnali drugače tako po drugi svetovni vojni kot po osamosvojitvi Slovenije in niti ena družina ne bi ostala na Hrvaškem. 

Spoštovani, odločitev Slovenk in Slovencev za samostojno in neodvisno državo na plebiscitu leta 1990 je narekovala naloge za uresničitev plebiscitarne odločitve. In prav tukaj je bil sprejet prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Uresničen je bil v vojni za Slovenijo leta 1991. Izvedba je bila mogoča, ker smo imeli organizirano TO do nivoja občin in krajevnih skupnosti. Poleg TO je svojo nalogo odlično opravila tudi Milica, ki je ves čas aktivno varovala ljudi in naše premoženje in omogočala izvedbo aktivnosti TO. To pomeni, da so bili v odpor vključeni ljudje na celotnem območju Slovenije. Danes temu ni tako in je potrebno vrniti ponovno na tak nivo organiziranosti, ki nam je dokazano omogočil učinkovit odpor. 

Ni rešitev Nacionalna garda ampak TO.

Nismo se osamosvojili, da bi živeli v revščini

Posebej želim izpostaviti, da glasovanje o samostojni in neodvisni Sloveniji ni bilo glasovanje, s katerim smo na plebiscitu dali komur koli pooblastilo, da nas siromaši, ustvarja revščino, to da je kar 280.000 ljudi pahnjeno v revščino in da se jih 400.000 spogleduje z njo. To ni bil cilj, ki smo ga imeli pred seboj, ko smo glasovali za samostojnost. Nikomur nismo dali pooblastila, da razprodaja našo skupno lastnino. To lastnino so ustvarili ljudje z žulji in velikim odrekanjem, samoprispevki. Danes pravijo, da je to državno in se lahko prodaja po interesu lažne elite, ki izčrpava Slovenijo. 

Vse to se dogaja pod krinko demokracije, umika politike iz gospodarstva. 

Njim ni pomembna usoda navadnega človeka, zanimajo se za svoje ozke interese in živijo na naš račun. Vsega približno 1% slovenskega prebivalstva predstavlja ta elita. Prejemajo visoke plače za svoje nedelo. Veliko njih ne dela nič. Tisti, ki delajo, pa povzročajo slovenskemu narodu veliko škodo. 

Zanimiv je naslednji podatek. Dolžni smo okrog 35 milijard in v preteklih letih smo prodali tujcem in domačim tajkunom za milijardo naše skupne lastnine. Kam je šel ta denar? Šel je na račune lažne elite, ki si je ta denar preko plač, posebne delovne pripravljenosti, svetovalnih pogodb, poslovnih poti, seminarjev, stroškov pisarn, avtomobilov, izplačevala in oškodovala celotni slovenski narod. Predpostavimo, da en član te lažne elite stane 5000 evrov mesečno, teh 20.000 ljudi predstavljajo strošek 100 milijonov mesečno, na leto je to 1,2 milijarde, kar pomeni v 26 letih samostojne Slovenije oškodovanje za 30 milijard evrov. Torej smo blizu tiste številke našega dolga, ki ga odplačujemo vsi ostali in ga bodo bodoče generacije, ki ga niso ustvarile. 

Eden od ključnih vzrokov zakaj se nam to dogaja, je, ker v ustavi ni opredeljen prehod družbene lastnine v državno. Ustava ne pozna državne lastnine, kar pomeni, da se nas že ves čas po osamosvojitvi zavaja in manipulira z nami. Ves čas poslušamo, da je državna lastnina nekaj kar je potrebno razprodat, da je to nič vredno. Zakaj se tako mudi? Ker se bojijo, da bomo vendarle spregledali prevaro in jim jasno povedali, da je nekoč družbena lastnina ne odtujiva in je danes skupna zasebna lastnina vseh državljank in državljanov. 

Od prvega do zadnjega. Vsi imamo imena in priimke, torej se ve kdo je lastnik. 

Lastnik je ljudstvo. 

In ljudstvo ni nikoli odločilo, da se lahko prodaja naša skupna lastnina. Na plebiscitu o samostojnosti o tem nismo glasovali, niti ni bilo referenduma, kjer bi odločali denimo o prodaji Leka, letališča Brnik, NKBM, Heliosa, Cimosa, Elana in drugih uspešnih podjetij. 

Vse to je torej nezakonito.

Nad Glavino, SDH in tatove skupne lastnine

Zato smo skupina državljank in državljanov vložili pobudo za ustavno presojo vseh zakonov in zloglasnega sklepa o prodaji 15 podjetij. Podporo tej pobudi lahko s svojim podpisom izkažete tudi vi. Preko 5.200 nas je že podpisalo podporo pobudi in pridobili smo podporo organizacij, ki zastopajo 300.000 ljudi. Tudi Zveza združenj borcev za ohranjanje vrednot NOB je pisno podprla to pobudo, za kar se jim iskreno zahvaljujem, kot tudi vsem drugim podpornikom. Vsi podpisi podpore gredo na Ustavno sodišče. 

Samo tako torej, da se nam vrne odvzeto skupno lastnino bomo lahko uveljavili 3. člen ustave, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Brez našega soglasja se ne sme prodati ničesar. To je tudi rešitev za mlade, za katere se ve, da leta 2035 ne bo sredstev za pokojnine. Ta skupna lastnina mora polniti medgeneracijski sklad iz naslova energetike, zavarovalništva, logistike, telekomunikacij, lesa in nepremičnin. 

Spoštovani, samo tako bomo vrnili državljankam in državljanom dostojanstvo in čast, ki nam je bila odvzeta in se nas poskuša spraviti v obliko kolonialne države, kjer bo 99% ljudi brez svoje lastnine. Poti kako lažna elita želi priti do lastnine ljudi so različna. Tudi preko odločitev sodišč, ki dovolijo prodajo hiše-doma zaradi dolga 124 evrov za polovično ceno dejanske vrednosti, imenovanje članov NS v SDH mimo Državnega zbora zaradi prodaje NLB. 

Predsednica uprave SDH ga. Lidija Glavina naroči revizijo Krke za kar 270.000 evrov in imenujejo člana v NS, ki je sodeloval pri manipulacijah pri prodaji podjetij. Vsem tem je predsednik uprave Krka g. Colarič lahko nadzornik, oziroma je avtoriteta, ki jo potrebujemo za vodenje SDH-ja, ne pa obratno. 

Z zakonom o II. tiru, kjer se je uzakonila najdražja in naj bolj neekonomična gradnja, kjer naj bi sodelovali z Madžari. Vse s ciljem, da poberejo vsaj 500 milijonov in potem še preprodajo Luko Koper in tovorni promet SŽ. Glasoval sem proti temu zakonu, ker vem, da smo sposobni sami in mnogo ceneje zgraditi ta tir in si s tem ohraniti pomembno vlogo pri dialogu z vsemi velesilami v svetu, ki potrebujejo našo severno jadransko luko. Od Kitajske, Indije, Rusije, Nemčije, srednjeevropskih držav. 

Skratka, srečujemo se s številnimi manipulacijami, ki nam zmanjšujejo plače, pokojnine, dostop do zdravstva, šolstva, razvoja znanosti, oskrbe starejših, jemljejo nam naše dostojanstvo.

Uradna sprava je bila avgusta 1945

Tudi sprava, o kateri se toliko govori in se postavlja po nepotrebnem spomenike, namesto, da bi denar trošili za izboljšanje položaja ljudi. Spomeniku nastanku slovenski državi, ki ponazarja stoletna prizadevanja za lastno državo, ter vzpon naroda z osvoboditvijo, je potrebno dodati samo še del, ki ponazarja dokončno osamosvojitev. Ta spomenik že stoji na Trgu republike v Ljubljani kot spomenik revoluciji. Res je bil revolucionaren dogodek, da smo hkrati premagali okupatorja in oblikovali svojo državo. Tega ni zmogel noben narod na svetu. 

Uradna sprava, spoštovani, je bila 3. avgusta leta 1945, ko je avnojska oblast sprejela ukaz o splošni amnestiji in pomilostitvi sodelavcev okupatorja, razen za najhujše primere. To je bila odločitev zmagovalca in je uradna sprava. Vsak je dobil državljanske pravice, premoženje in vse drugo. Tako so bili enaki pred zakonom kot vsi ostali. Kako vsak osebno gleda na to, je njegova osebna stvar in ne državne ali druge prisile. 

Vse, kar se danes dogaja, je samo razdvajanje naroda. Predsednik republike bi moral zavzeti stališče, ki temelji na dokumentih in se tudi jasno opredeliti o ključnih vprašanjih v Sloveniji, zakaj se srečujemo z izgubo dostojanstva in oblikovanjem lažnih elit, ter pokazati pot rešitve. Zato spoštovane tovarišice in tovariši, udeleženci današnje svečanosti, če smo v najtežjih časih okupacije premagali zlo fašizma in nacizma in si vlivali pogum s pozdravom "smrt fašizmu - svoboda narodu", se danes v slogi uprimo manipulacijam lažnih elit in se pozdravimo s pozdravom "stran z manipulacijo - svoboda narodu" in vrnimo ljudem dostojanstvo.

Govor Janka Vebra sicer vsebinsko ni editiran, uredništvo mu je zaradi boljše berljivosti dodalo le vmesne naslove.