Komentar

Slovenija in njeni neuravnovešeni računi

Kljub zaobljubam o manjšanju proračunskega primanjkljaja bo letos odhodkov iz proračuna za vsaj 4 odstotke več kot pa prihodkov, kar je še slabše stanje kot lani, ob neupoštevanju stroška dokapitalizacije bank.

09.07.2014 22:29
Piše: Luka Gubo

Namesto nižanja državne potrošnje, za katero lahko trdimo, da je (vsaj v Sloveniji) že po definiciji večinoma neučinkovita, odhodki iz proračuna vztrajno naraščajo. Vir: Wikipedia

Vsi bi spodbujali rast s trošenjem, se šli investicij, financiranih z dodatnim zadolževanjem, ali pa zagotavljali delovna mesta v propadlih podjetjih, katere pri življenju ohranja le subvencija državnega proračuna.

Odvisnost od zadolževanja

 

Slovenija je od leta 1995 (časovna vrsta objavljenih podatkov na SURS seže le do leta 1995) v vsakem letu porabila več, kot je prejela v proračun, razen leta 2007, ko je porabila točno toliko, kot je bilo v proračunu. Vseh ostalih 18 let je bilo potrebno potrošnjo financirati z zadolževanjem. Na spodnjem grafu vidimo, koliko je znašal proračunski primanjkljaj za vsako leto (v odstotkih BDP) in kako je naraščala celotna zadolženost glede na BDP. Pred krizo je zadolženost glede na BDP upadala zaradi višje rasti BDP od skupnega dolga, ki je zaradi primanjkljaja vztrajno naraščal.

 

Državni dolg še vedno vztrajno narašča, po ocenah Evropske komisije bo letos presegel 80 odstotkov BDP, nekateri pa ocenjujejo, da bo celo višji. Vir: SURS

 

 

Obdavčeni do vratu

 

Da bi znižali prekomerno zadolževanje, je smiselno pogledati, kako lahko proračunsko luknjo zapremo. Prva možnost, ki pride na pamet, je seveda- povečajmo proračun. Če smo fizična ali pravna oseba vemo, kako se to naredi - bolj trdo in več delamo, da več zaslužimo. Vendar država ni na trgu dela, temveč je na trgu jemanja. Toliko kot davkoplačevalci prispevamo v proračun s plačevanjem davkov na delo, potrošnjo in kapital (ter ostalih davkov), toliko ima država za svojo potrošnjo.

 

Zelo enostavna rešitev proračunske luknje je očitno to, da več vzamemo davkoplačevalcem. Seveda je vsem, ki vedo, kakšen delež njihovih prihodkov konča v proračunu zaradi bizarno visoke obdavčitve plač, jasno, da bi ta ukrep naredil veliko več škode kot koristi.

 

Na spodnjem grafu vidimo kakšen delež BDP davkoplačevalci vsako leto vplačamo v proračun. Leto 2013 je bilo rekordno, ne zaradi višjih plač, na katere bi plačali več davkov, ali višje potrošnje, ampak zaradi povišanja in izumljanja novih davkov. Že tako povprečnemu zaposlenemu na koncu meseca ostane na računu premalo, država pa bi želela davke še dodatno povišati.

 

Vir: SURS

 

Vztrajna rast odhodkov glede na BDP

 

Namesto nižanja državne potrošnje, za katero lahko trdimo, da je (vsaj v Sloveniji) že po definiciji večinoma neučinkovita, odhodki iz proračuna vztrajno naraščajo. Na spodnjem grafu vidimo gibanje izdatkov iz proračuna za zadnjih 19 let.

 

Vir: SURS

 

Nižanje državne potrošnje bi seveda bil najbolj učinkovit način stabilizacije javnih financ. Vse odvečne subvencije, neučinkovit in izredno drag javni sektor, drag izobraževalni in zdravstveni sistem, luknje v pokojninski blagajni in drugi izdatki povzročajo zgolj višje davke, višajo skupni dolg in stroške za odplačevanje dolga.

 

 

Koga brigajo dogovori

 

Obdobje pred volitvami je dober prikaz dejanskega mnenja politikov in političnih strank glede določenih zadev. Zaradi nabiranja glasov politiki obljubljajo samo najboljše za vse državljane. Način s katerim naj bi to obljubljeno blagostanje dosegli, je za analiziranje možnega vpliva na državni proračun in celotno gospodarstvo veliko bolj zanimiv, kot pa poslušanje samih (po navadi praznih) obljub.

 

Če se osredotočimo samo na Stranko Mira Cerarja, ki ima po zadnjih javnomnenjskih raziskavah najvišjo verjetnost zmage, hitro ugotovimo, da so dogovori, ki izhajajo iz podpisov pogodb Evropske unije (Maastrichtska pogodba in Pakt stabilnosti in rasti), za njih popolnoma nepomembni. V teh pogodbah in zavezah so zastavljeni cilji k zagotavljanju stabilnega okolja, predvsem pa stabilne fiskalne politike, ki temelji na uravnoteženem proračunu. Primanjkljaji so torej lahko samo ciklične narave in še ti ne preveč višji od treh odstotkov, strukturni primanjkljaj pa bi moral ostati pod 0,5 odstotka.

 

 

Koga briga za zdravo pamet!

 

Ukrepi s katerimi želi večina političnih strank v Sloveniji pripeljati blaginjo v državo, temeljijo predvsem na kršenju teh zavez. Vsi bi spodbujali rast s trošenjem, se šli investicij, financiranih z dodatnim zadolževanjem, ali pa zagotavljali delovna mesta v propadlih podjetjih, katere pri življenju ohranja le subvencija državnega proračuna.

 

Nihče ne razmišlja o tem, da bi bilo potrebno za dobrobit Slovenije sprejeti kakšno dejansko reformo (ne samo majhnih popravkov obstoječih zakonov), optimizirati trg dela in predvsem znižati davke. Ob tem bi bilo seveda potrebno še znižati državno potrošnjo in optimizirati javno upravo. To je edini način, na katerega lahko stabiliziramo javne finance in si zagotovimo stabilno fiskalno prihodnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,710
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,171
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 982
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,113
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,017
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,137