Komentar

Slovenija in njeni neuravnovešeni računi

Kljub zaobljubam o manjšanju proračunskega primanjkljaja bo letos odhodkov iz proračuna za vsaj 4 odstotke več kot pa prihodkov, kar je še slabše stanje kot lani, ob neupoštevanju stroška dokapitalizacije bank.

09.07.2014 22:29
Piše: Luka Gubo

Namesto nižanja državne potrošnje, za katero lahko trdimo, da je (vsaj v Sloveniji) že po definiciji večinoma neučinkovita, odhodki iz proračuna vztrajno naraščajo. Vir: Wikipedia

Vsi bi spodbujali rast s trošenjem, se šli investicij, financiranih z dodatnim zadolževanjem, ali pa zagotavljali delovna mesta v propadlih podjetjih, katere pri življenju ohranja le subvencija državnega proračuna.

Odvisnost od zadolževanja

 

Slovenija je od leta 1995 (časovna vrsta objavljenih podatkov na SURS seže le do leta 1995) v vsakem letu porabila več, kot je prejela v proračun, razen leta 2007, ko je porabila točno toliko, kot je bilo v proračunu. Vseh ostalih 18 let je bilo potrebno potrošnjo financirati z zadolževanjem. Na spodnjem grafu vidimo, koliko je znašal proračunski primanjkljaj za vsako leto (v odstotkih BDP) in kako je naraščala celotna zadolženost glede na BDP. Pred krizo je zadolženost glede na BDP upadala zaradi višje rasti BDP od skupnega dolga, ki je zaradi primanjkljaja vztrajno naraščal.

 

Državni dolg še vedno vztrajno narašča, po ocenah Evropske komisije bo letos presegel 80 odstotkov BDP, nekateri pa ocenjujejo, da bo celo višji. Vir: SURS

 

 

Obdavčeni do vratu

 

Da bi znižali prekomerno zadolževanje, je smiselno pogledati, kako lahko proračunsko luknjo zapremo. Prva možnost, ki pride na pamet, je seveda- povečajmo proračun. Če smo fizična ali pravna oseba vemo, kako se to naredi - bolj trdo in več delamo, da več zaslužimo. Vendar država ni na trgu dela, temveč je na trgu jemanja. Toliko kot davkoplačevalci prispevamo v proračun s plačevanjem davkov na delo, potrošnjo in kapital (ter ostalih davkov), toliko ima država za svojo potrošnjo.

 

Zelo enostavna rešitev proračunske luknje je očitno to, da več vzamemo davkoplačevalcem. Seveda je vsem, ki vedo, kakšen delež njihovih prihodkov konča v proračunu zaradi bizarno visoke obdavčitve plač, jasno, da bi ta ukrep naredil veliko več škode kot koristi.

 

Na spodnjem grafu vidimo kakšen delež BDP davkoplačevalci vsako leto vplačamo v proračun. Leto 2013 je bilo rekordno, ne zaradi višjih plač, na katere bi plačali več davkov, ali višje potrošnje, ampak zaradi povišanja in izumljanja novih davkov. Že tako povprečnemu zaposlenemu na koncu meseca ostane na računu premalo, država pa bi želela davke še dodatno povišati.

 

Vir: SURS

 

Vztrajna rast odhodkov glede na BDP

 

Namesto nižanja državne potrošnje, za katero lahko trdimo, da je (vsaj v Sloveniji) že po definiciji večinoma neučinkovita, odhodki iz proračuna vztrajno naraščajo. Na spodnjem grafu vidimo gibanje izdatkov iz proračuna za zadnjih 19 let.

 

Vir: SURS

 

Nižanje državne potrošnje bi seveda bil najbolj učinkovit način stabilizacije javnih financ. Vse odvečne subvencije, neučinkovit in izredno drag javni sektor, drag izobraževalni in zdravstveni sistem, luknje v pokojninski blagajni in drugi izdatki povzročajo zgolj višje davke, višajo skupni dolg in stroške za odplačevanje dolga.

 

 

Koga brigajo dogovori

 

Obdobje pred volitvami je dober prikaz dejanskega mnenja politikov in političnih strank glede določenih zadev. Zaradi nabiranja glasov politiki obljubljajo samo najboljše za vse državljane. Način s katerim naj bi to obljubljeno blagostanje dosegli, je za analiziranje možnega vpliva na državni proračun in celotno gospodarstvo veliko bolj zanimiv, kot pa poslušanje samih (po navadi praznih) obljub.

 

Če se osredotočimo samo na Stranko Mira Cerarja, ki ima po zadnjih javnomnenjskih raziskavah najvišjo verjetnost zmage, hitro ugotovimo, da so dogovori, ki izhajajo iz podpisov pogodb Evropske unije (Maastrichtska pogodba in Pakt stabilnosti in rasti), za njih popolnoma nepomembni. V teh pogodbah in zavezah so zastavljeni cilji k zagotavljanju stabilnega okolja, predvsem pa stabilne fiskalne politike, ki temelji na uravnoteženem proračunu. Primanjkljaji so torej lahko samo ciklične narave in še ti ne preveč višji od treh odstotkov, strukturni primanjkljaj pa bi moral ostati pod 0,5 odstotka.

 

 

Koga briga za zdravo pamet!

 

Ukrepi s katerimi želi večina političnih strank v Sloveniji pripeljati blaginjo v državo, temeljijo predvsem na kršenju teh zavez. Vsi bi spodbujali rast s trošenjem, se šli investicij, financiranih z dodatnim zadolževanjem, ali pa zagotavljali delovna mesta v propadlih podjetjih, katere pri življenju ohranja le subvencija državnega proračuna.

 

Nihče ne razmišlja o tem, da bi bilo potrebno za dobrobit Slovenije sprejeti kakšno dejansko reformo (ne samo majhnih popravkov obstoječih zakonov), optimizirati trg dela in predvsem znižati davke. Ob tem bi bilo seveda potrebno še znižati državno potrošnjo in optimizirati javno upravo. To je edini način, na katerega lahko stabiliziramo javne finance in si zagotovimo stabilno fiskalno prihodnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,609
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,456
03/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 1,702
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,798
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,445
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,168
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,658
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,273
09/
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
Bine Kordež
Ogledov: 1,043
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,367