Komentar

Slovenija in njeni neuravnovešeni računi

Kljub zaobljubam o manjšanju proračunskega primanjkljaja bo letos odhodkov iz proračuna za vsaj 4 odstotke več kot pa prihodkov, kar je še slabše stanje kot lani, ob neupoštevanju stroška dokapitalizacije bank.

09.07.2014 22:29
Piše: Luka Gubo

Namesto nižanja državne potrošnje, za katero lahko trdimo, da je (vsaj v Sloveniji) že po definiciji večinoma neučinkovita, odhodki iz proračuna vztrajno naraščajo. Vir: Wikipedia

Vsi bi spodbujali rast s trošenjem, se šli investicij, financiranih z dodatnim zadolževanjem, ali pa zagotavljali delovna mesta v propadlih podjetjih, katere pri življenju ohranja le subvencija državnega proračuna.

Odvisnost od zadolževanja

 

Slovenija je od leta 1995 (časovna vrsta objavljenih podatkov na SURS seže le do leta 1995) v vsakem letu porabila več, kot je prejela v proračun, razen leta 2007, ko je porabila točno toliko, kot je bilo v proračunu. Vseh ostalih 18 let je bilo potrebno potrošnjo financirati z zadolževanjem. Na spodnjem grafu vidimo, koliko je znašal proračunski primanjkljaj za vsako leto (v odstotkih BDP) in kako je naraščala celotna zadolženost glede na BDP. Pred krizo je zadolženost glede na BDP upadala zaradi višje rasti BDP od skupnega dolga, ki je zaradi primanjkljaja vztrajno naraščal.

 

Državni dolg še vedno vztrajno narašča, po ocenah Evropske komisije bo letos presegel 80 odstotkov BDP, nekateri pa ocenjujejo, da bo celo višji. Vir: SURS

 

 

Obdavčeni do vratu

 

Da bi znižali prekomerno zadolževanje, je smiselno pogledati, kako lahko proračunsko luknjo zapremo. Prva možnost, ki pride na pamet, je seveda- povečajmo proračun. Če smo fizična ali pravna oseba vemo, kako se to naredi - bolj trdo in več delamo, da več zaslužimo. Vendar država ni na trgu dela, temveč je na trgu jemanja. Toliko kot davkoplačevalci prispevamo v proračun s plačevanjem davkov na delo, potrošnjo in kapital (ter ostalih davkov), toliko ima država za svojo potrošnjo.

 

Zelo enostavna rešitev proračunske luknje je očitno to, da več vzamemo davkoplačevalcem. Seveda je vsem, ki vedo, kakšen delež njihovih prihodkov konča v proračunu zaradi bizarno visoke obdavčitve plač, jasno, da bi ta ukrep naredil veliko več škode kot koristi.

 

Na spodnjem grafu vidimo kakšen delež BDP davkoplačevalci vsako leto vplačamo v proračun. Leto 2013 je bilo rekordno, ne zaradi višjih plač, na katere bi plačali več davkov, ali višje potrošnje, ampak zaradi povišanja in izumljanja novih davkov. Že tako povprečnemu zaposlenemu na koncu meseca ostane na računu premalo, država pa bi želela davke še dodatno povišati.

 

Vir: SURS

 

Vztrajna rast odhodkov glede na BDP

 

Namesto nižanja državne potrošnje, za katero lahko trdimo, da je (vsaj v Sloveniji) že po definiciji večinoma neučinkovita, odhodki iz proračuna vztrajno naraščajo. Na spodnjem grafu vidimo gibanje izdatkov iz proračuna za zadnjih 19 let.

 

Vir: SURS

 

Nižanje državne potrošnje bi seveda bil najbolj učinkovit način stabilizacije javnih financ. Vse odvečne subvencije, neučinkovit in izredno drag javni sektor, drag izobraževalni in zdravstveni sistem, luknje v pokojninski blagajni in drugi izdatki povzročajo zgolj višje davke, višajo skupni dolg in stroške za odplačevanje dolga.

 

 

Koga brigajo dogovori

 

Obdobje pred volitvami je dober prikaz dejanskega mnenja politikov in političnih strank glede določenih zadev. Zaradi nabiranja glasov politiki obljubljajo samo najboljše za vse državljane. Način s katerim naj bi to obljubljeno blagostanje dosegli, je za analiziranje možnega vpliva na državni proračun in celotno gospodarstvo veliko bolj zanimiv, kot pa poslušanje samih (po navadi praznih) obljub.

 

Če se osredotočimo samo na Stranko Mira Cerarja, ki ima po zadnjih javnomnenjskih raziskavah najvišjo verjetnost zmage, hitro ugotovimo, da so dogovori, ki izhajajo iz podpisov pogodb Evropske unije (Maastrichtska pogodba in Pakt stabilnosti in rasti), za njih popolnoma nepomembni. V teh pogodbah in zavezah so zastavljeni cilji k zagotavljanju stabilnega okolja, predvsem pa stabilne fiskalne politike, ki temelji na uravnoteženem proračunu. Primanjkljaji so torej lahko samo ciklične narave in še ti ne preveč višji od treh odstotkov, strukturni primanjkljaj pa bi moral ostati pod 0,5 odstotka.

 

 

Koga briga za zdravo pamet!

 

Ukrepi s katerimi želi večina političnih strank v Sloveniji pripeljati blaginjo v državo, temeljijo predvsem na kršenju teh zavez. Vsi bi spodbujali rast s trošenjem, se šli investicij, financiranih z dodatnim zadolževanjem, ali pa zagotavljali delovna mesta v propadlih podjetjih, katere pri življenju ohranja le subvencija državnega proračuna.

 

Nihče ne razmišlja o tem, da bi bilo potrebno za dobrobit Slovenije sprejeti kakšno dejansko reformo (ne samo majhnih popravkov obstoječih zakonov), optimizirati trg dela in predvsem znižati davke. Ob tem bi bilo seveda potrebno še znižati državno potrošnjo in optimizirati javno upravo. To je edini način, na katerega lahko stabiliziramo javne finance in si zagotovimo stabilno fiskalno prihodnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
6
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,884
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,131
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,050
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,575
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,733
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,268
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,156
08/
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,026
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,200
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,485