Komentar

Slovenija in njeni neuravnovešeni računi

Kljub zaobljubam o manjšanju proračunskega primanjkljaja bo letos odhodkov iz proračuna za vsaj 4 odstotke več kot pa prihodkov, kar je še slabše stanje kot lani, ob neupoštevanju stroška dokapitalizacije bank.

09.07.2014 22:29
Piše: Luka Gubo

Namesto nižanja državne potrošnje, za katero lahko trdimo, da je (vsaj v Sloveniji) že po definiciji večinoma neučinkovita, odhodki iz proračuna vztrajno naraščajo. Vir: Wikipedia

Vsi bi spodbujali rast s trošenjem, se šli investicij, financiranih z dodatnim zadolževanjem, ali pa zagotavljali delovna mesta v propadlih podjetjih, katere pri življenju ohranja le subvencija državnega proračuna.

Odvisnost od zadolževanja

 

Slovenija je od leta 1995 (časovna vrsta objavljenih podatkov na SURS seže le do leta 1995) v vsakem letu porabila več, kot je prejela v proračun, razen leta 2007, ko je porabila točno toliko, kot je bilo v proračunu. Vseh ostalih 18 let je bilo potrebno potrošnjo financirati z zadolževanjem. Na spodnjem grafu vidimo, koliko je znašal proračunski primanjkljaj za vsako leto (v odstotkih BDP) in kako je naraščala celotna zadolženost glede na BDP. Pred krizo je zadolženost glede na BDP upadala zaradi višje rasti BDP od skupnega dolga, ki je zaradi primanjkljaja vztrajno naraščal.

 

Državni dolg še vedno vztrajno narašča, po ocenah Evropske komisije bo letos presegel 80 odstotkov BDP, nekateri pa ocenjujejo, da bo celo višji. Vir: SURS

 

 

Obdavčeni do vratu

 

Da bi znižali prekomerno zadolževanje, je smiselno pogledati, kako lahko proračunsko luknjo zapremo. Prva možnost, ki pride na pamet, je seveda- povečajmo proračun. Če smo fizična ali pravna oseba vemo, kako se to naredi - bolj trdo in več delamo, da več zaslužimo. Vendar država ni na trgu dela, temveč je na trgu jemanja. Toliko kot davkoplačevalci prispevamo v proračun s plačevanjem davkov na delo, potrošnjo in kapital (ter ostalih davkov), toliko ima država za svojo potrošnjo.

 

Zelo enostavna rešitev proračunske luknje je očitno to, da več vzamemo davkoplačevalcem. Seveda je vsem, ki vedo, kakšen delež njihovih prihodkov konča v proračunu zaradi bizarno visoke obdavčitve plač, jasno, da bi ta ukrep naredil veliko več škode kot koristi.

 

Na spodnjem grafu vidimo kakšen delež BDP davkoplačevalci vsako leto vplačamo v proračun. Leto 2013 je bilo rekordno, ne zaradi višjih plač, na katere bi plačali več davkov, ali višje potrošnje, ampak zaradi povišanja in izumljanja novih davkov. Že tako povprečnemu zaposlenemu na koncu meseca ostane na računu premalo, država pa bi želela davke še dodatno povišati.

 

Vir: SURS

 

Vztrajna rast odhodkov glede na BDP

 

Namesto nižanja državne potrošnje, za katero lahko trdimo, da je (vsaj v Sloveniji) že po definiciji večinoma neučinkovita, odhodki iz proračuna vztrajno naraščajo. Na spodnjem grafu vidimo gibanje izdatkov iz proračuna za zadnjih 19 let.

 

Vir: SURS

 

Nižanje državne potrošnje bi seveda bil najbolj učinkovit način stabilizacije javnih financ. Vse odvečne subvencije, neučinkovit in izredno drag javni sektor, drag izobraževalni in zdravstveni sistem, luknje v pokojninski blagajni in drugi izdatki povzročajo zgolj višje davke, višajo skupni dolg in stroške za odplačevanje dolga.

 

 

Koga brigajo dogovori

 

Obdobje pred volitvami je dober prikaz dejanskega mnenja politikov in političnih strank glede določenih zadev. Zaradi nabiranja glasov politiki obljubljajo samo najboljše za vse državljane. Način s katerim naj bi to obljubljeno blagostanje dosegli, je za analiziranje možnega vpliva na državni proračun in celotno gospodarstvo veliko bolj zanimiv, kot pa poslušanje samih (po navadi praznih) obljub.

 

Če se osredotočimo samo na Stranko Mira Cerarja, ki ima po zadnjih javnomnenjskih raziskavah najvišjo verjetnost zmage, hitro ugotovimo, da so dogovori, ki izhajajo iz podpisov pogodb Evropske unije (Maastrichtska pogodba in Pakt stabilnosti in rasti), za njih popolnoma nepomembni. V teh pogodbah in zavezah so zastavljeni cilji k zagotavljanju stabilnega okolja, predvsem pa stabilne fiskalne politike, ki temelji na uravnoteženem proračunu. Primanjkljaji so torej lahko samo ciklične narave in še ti ne preveč višji od treh odstotkov, strukturni primanjkljaj pa bi moral ostati pod 0,5 odstotka.

 

 

Koga briga za zdravo pamet!

 

Ukrepi s katerimi želi večina političnih strank v Sloveniji pripeljati blaginjo v državo, temeljijo predvsem na kršenju teh zavez. Vsi bi spodbujali rast s trošenjem, se šli investicij, financiranih z dodatnim zadolževanjem, ali pa zagotavljali delovna mesta v propadlih podjetjih, katere pri življenju ohranja le subvencija državnega proračuna.

 

Nihče ne razmišlja o tem, da bi bilo potrebno za dobrobit Slovenije sprejeti kakšno dejansko reformo (ne samo majhnih popravkov obstoječih zakonov), optimizirati trg dela in predvsem znižati davke. Ob tem bi bilo seveda potrebno še znižati državno potrošnjo in optimizirati javno upravo. To je edini način, na katerega lahko stabiliziramo javne finance in si zagotovimo stabilno fiskalno prihodnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
24
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.505
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.325
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.344
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 1.762
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.970
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.921
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.401
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.457
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.185
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.075