Komentar

Vse naše bombe: od Vurberka do volilnih skrinjic

Ves ta cirkus okoli neeksplodirane letalske bombe iz II. svetovne vojne, ki so jo našli v legendarni občini Duplek, bi bil prijetno komičen, če obenem v slovenski zemlji ne bi ležalo še marsikaj drugega. Od več ton kosti, ki kričijo po pieteti, o kateri so si bili celo stari Grki edini, da si zaslužijo pokop (Antigona), do neznane količine strupov in nevarnih odpadkov, s katerimi so očitno prepojena naša tla. Toda daleč največja bomba bi bila sprememba predpisov glede izvedbe volitev in uvedba elektronskega glasovanja ...

26.07.2017 19:17
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   politika   volitve   zelena alternativa   Milan Kučan   Janez Janša   Miro Cerar   LDS   elektronske volitve   Donald Trump

Ne glede na slovensko specifičnost in občutek izjemnega tradicionalizma, ko gre za politični marketing, v ospredje prihaja drugačna vrsta politike. Samo vprašanje časa je, kdaj bo konec statusa quo.

Morda sem naiven, ampak zdi se mi, da bodo prihodnje volitve - pa naj bodo konec letošnjega leta, če Cerarju pade smešna in nekompetentna vlada, ali pa konec pomladi prihodnjega leta - vseeno precej drugačne, kot so bile prejšnje. Na teh je, če se še kdo spomni, zmagal formalni politični outsider z všečno mantro o morali in etiki. O kakšnih konkretnih rešitvah, kaj šele gospodarskem programu, tedanja Stranka Mira Cerarja (SMC) ni dosti govorila, saj je bilo politično mnogo bolj oportuno prodajati sanje o koncu korupcije, klientelizma in tranzicijskih lopovščin. Profesor prava in etike je deloval dovolj odrešeniško, predvsem pa preveč prepričljivo, da bi mu stari politični mački lahko pokvarili načrte. Tako kot so jih, če nam spomin morda seže še malce dlje, nekoč Zoranu Jankoviću in Gregorju Virantu. Prvega je pokopal amaterizem na nacionalni ravni (biti premier je pač vseeno nekaj drugega kot župan, četudi prestolnice), drugega pa nerodnost pri pojasnjevanju prejemanja nadomestila kot bivši minister. Ne glede na to pa je danes jasno, da sta bila tako "gradonačelnik" kot bratranec njegove žene precej boljša kandidata za vodenje izvršilne oblasti kot Cerar junior. A leta 2011 oziroma 2012 so svoje delo - kar seveda ni naključje - neverjetno učinkovito opravili mediji. Viranta so tik pred volitvami križali zaradi nadomestil in sočasnega pogodbenega dela, kar mu je pobralo več kot polovico podpore, Jankoviću pa sta se družno maščevala tako levi kot desni establishment. Nobena skrivnost namreč ni, da ko so v Sloveniji vitalno ogroženi interesi ene ali druge politične elite, prevlada instinkt preživetja, kar pomeni, da se formalni nasprotniki skrivaj domenijo, kako bodo skupaj uničili nebodigatrebo, ki jim skače v zelje. Prav zato je danes Janković tako neodločen, ko gre za vprašanje vnovične kandidature na prihodnjih volitvah: od svojega zadnjega ekskurza v nacionalno politiko, ko mu je že kot mandatarju za las spodletelo sestaviti vlado, se je vseeno dovolj naučil, da ne bo ponovno skakal v bazen, v katerem je vode le za vzorec.

 

Jeseni se bodo zato okrepili medijski spini, s katerim bosta obe omrežji - navzven gre za t.i. levico in t.i. desnico - previdno "sondirali teren" in preverjali razpoloženje med ljudstvom. Kajti eksperiment z etičnim profesorjem je vsak dan bolj bizaren, neobvladljiv postaja tudi profesionalni politični kameleon Karl Erjavec, na tržišču pa ni nobenih obetavnih "novih obrazov". Seveda bi bilo do ljudi najbolj pošteno, da bi se na volitvah končno odkrito in demokratično soočila oba glavna protagonista slovenske polarizacije, Milan Kučan in njegova prikazen Janez Janša, vendar pa tega filma nikoli ne bomo videli. Tudi tisti redki posamezniki, ki v javnosti uživajo določen ugled, in so v minulih tednih in mesecih previdno napovedali (ali pa to vsaj nakazali) svoj vstop v politiko, so po začetnemu pogumu kmalu odnehali, ko se je začela preventivna medijska kanonada. Imena, kot so Franjo Bobinac, Nataša Pirc Musar ali Marta Kos bodo morda še občasno zakrožila kot "potencialni novi obrazi", vendar pa bodo vsakokrat sprožila tudi dovolj negativne kampanje, da jih bo ta odvrnila od prevelikih ambicij.

 

 

Magična formula 40 - 20 - 40

 

Problem je seveda predvsem v t.i. eliti, ki je v bistvu nimamo oziroma je prešibka, da bi lahko vsake štiri leta sproducirala nekaj resnih pretendentov za premiersko funkcijo. Je že res, da Slovence praviloma fascinirajo kandidati z "izkušnjami v gospodarstvu", vendar na koncu vedno prevlada konservativna, takorekoč interpersonalna matrica. Z drugimi besedami, prepričani obeh polov - teh je približno 40 odstotkov volilnega telesa - so še bolj zvesti svojemu taboru, dvajset odstotkov je neodločenih skorajda do konca in se potem odločajo na podlagi trenutnih simpatij ali celo pragmatizma, medtem ko 40 odstotkov volivcev tako ali tako nikoli ne pride na volišča. Poglejmo si te odstotke še enkrat: 40 - 20 - 40. Zgodovina po letu 1992, ko je za več kot desetletje oblast v Sloveniji prevzel "sredinski" Janez Drnovšek oziroma njegovo pragmatično interesno združenje LDS, zgolj potrjuje to razmerje sil. Zakaj pa mislite, da je leta 2004 zmagal Janez Janša? Samo zato, ker so mu svetovali republikanski strategi iz Washingtona in ker je prepričal dobršen del tistih 20 %, da si zasluži priložnost. Pa tudi zato, ker se je v takratni kampanji veliko smehljal in hkrati varčeval s cinizmom. Nič drugače ni bilo leta 2014, ko je slavil Miro Cerar. Zanj so glasovali tisti, ki se odločajo po trenutnem razpoloženju. Etike in morale se ljudstvo pač nikoli ne naveliča. Ali pač?

 

Prihodnje volitve bodo vsaj kar se teh zacementiranih razmerij med t.i. levico in t.i. desnico tiče, še vedno precej klasične. Res je, da se bo zaradi vsesplošne apatije in abstinence zmernih levičarjev in zmernih desničarjev odstotek "vernikov" na obeh polih malce znižal (in da bo tistih 20 % na "sredini" za nekaj odstotnih točk več), toda obenem se utegne armada abstinentov povečati na polovico volivcev, kar pa že načenja temeljne postulate demokracije. Če namreč polovica (ali celo več!) državljanov noče nič več slišati o političnih strankah, ker jim gredo vse po vrsti približno enako na ... jetra, potem pridemo do stanja, kjer lahko o prihodnosti države dejansko odloča izrazita manjšina. Teoretično celo manj kot četrtina volivk in volivcev. Kar pa zagotovo ne pomeni nič dobrega za državo, kajti doslej so se tovrstni eksperimenti praviloma vedno slabo končali.

 

 

Kaj pa zelena alternativa?

 

Prav zato se mi zdi - in tu se vračam na svojo uvodno misel, ki je morda, to dopuščam, resda nekoliko naivna -, da se v tej moralni izpraznjenosti tradicionalnih strank, razočaranju nad t.i. novimi obrazi v politiki ter okrepljeni civilni družbi vendarle skriva priložnost, da bi ravno po tej poti armada pasivnih volivcev dala priložnost novim gibanjem ali celo strankam, ki ne bodo eksplicitno politične, kaj šele ideološke; ki ne bodo modrovale o spravi in polarizaciji; ki ne bodo za vse stiske in tegobe navadnih ljudi krivile komunistov ali janšistov, pač pa bodo enkrat za spremembo v ospredje postavile človeka in okolje. Da, o novem valu t.i. zelene alternative govorim. O lokalnih in regionalnih koalicijah ekoloških aktivistov in naravovarstvenikov; o nekakšni nacionalni akciji Očistimo Slovenijo, ki jo je pred leti zagnala Petra Matoz s svojimi somišljeniki in je v pogon spravila skoraj 300.000 Slovencev.

 

Se vam zdi to nemogoče? Še pred leti bi se strinjal, da je to res utopija. Toda vmes so se nekatere stvari (na srečo) vseeno spremenile. Do besede prihajajo generacije, ki jih tradicionalni (beri: konservativni) medijski spini ne ganejo več. Tisk je zanje smešen in predvsem tako zelo passe, da ga vidijo samo še kot papir za zavijanje solate. Tudi televizija je zanje preteklost. Pač pa so socialna omrežja tista, ki so prevzela vlogo medijev in ki prek interakcije ustvarjajo občutek neprimerno večje avtentičnosti in neposrednosti. Kdor zmage Donalda Trumpa ni prepoznal kot prvega znanilca globalnih sprememb na področju političnega in tudi siceršnjega marketinga, bo kmalu ugotovil, da živi na napačnem koncu planeta in da se je njegov "krasni novi svet" ohranil le še v avtokracijah srednjeazijskega tipa. Celo Islamska država s svojo bazo komunicira samo še prek družbenih omrežij.

 

Skratka, ne glede na slovensko specifičnost in občutek izjemnega tradicionalizma, ko gre za politični marketing, v ospredje prihaja drugačna vrsta politike. Če bi slovenska politika iskreno podpirala spremembe in verjela v še bolj neposredno izvedbo volitev (in referendumov), potem bi bile elektronske volitve samo vprašanje časa. Toda strah pred posledicami takšnih sprememb - ki bi bile dejansko revolucionarne - je tisti, ki ohranja status quo. Koliko časa še, je drugo vprašanje. Prav dolgo ne bo šlo. Celo partijci so na koncu popustili in pristali na svobodne in demokratične volitve, sicer bi jih zgodovina odnesla z oblasti. In to ne z rokavicami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,901
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,433
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,774
04/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,320
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,259
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,300
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,026
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 763
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,406
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605