Komentar

Vse naše bombe: od Vurberka do volilnih skrinjic

Ves ta cirkus okoli neeksplodirane letalske bombe iz II. svetovne vojne, ki so jo našli v legendarni občini Duplek, bi bil prijetno komičen, če obenem v slovenski zemlji ne bi ležalo še marsikaj drugega. Od več ton kosti, ki kričijo po pieteti, o kateri so si bili celo stari Grki edini, da si zaslužijo pokop (Antigona), do neznane količine strupov in nevarnih odpadkov, s katerimi so očitno prepojena naša tla. Toda daleč največja bomba bi bila sprememba predpisov glede izvedbe volitev in uvedba elektronskega glasovanja ...

26.07.2017 19:17
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   politika   volitve   zelena alternativa   Milan Kučan   Janez Janša   Miro Cerar   LDS   elektronske volitve   Donald Trump

Ne glede na slovensko specifičnost in občutek izjemnega tradicionalizma, ko gre za politični marketing, v ospredje prihaja drugačna vrsta politike. Samo vprašanje časa je, kdaj bo konec statusa quo.

Morda sem naiven, ampak zdi se mi, da bodo prihodnje volitve - pa naj bodo konec letošnjega leta, če Cerarju pade smešna in nekompetentna vlada, ali pa konec pomladi prihodnjega leta - vseeno precej drugačne, kot so bile prejšnje. Na teh je, če se še kdo spomni, zmagal formalni politični outsider z všečno mantro o morali in etiki. O kakšnih konkretnih rešitvah, kaj šele gospodarskem programu, tedanja Stranka Mira Cerarja (SMC) ni dosti govorila, saj je bilo politično mnogo bolj oportuno prodajati sanje o koncu korupcije, klientelizma in tranzicijskih lopovščin. Profesor prava in etike je deloval dovolj odrešeniško, predvsem pa preveč prepričljivo, da bi mu stari politični mački lahko pokvarili načrte. Tako kot so jih, če nam spomin morda seže še malce dlje, nekoč Zoranu Jankoviću in Gregorju Virantu. Prvega je pokopal amaterizem na nacionalni ravni (biti premier je pač vseeno nekaj drugega kot župan, četudi prestolnice), drugega pa nerodnost pri pojasnjevanju prejemanja nadomestila kot bivši minister. Ne glede na to pa je danes jasno, da sta bila tako "gradonačelnik" kot bratranec njegove žene precej boljša kandidata za vodenje izvršilne oblasti kot Cerar junior. A leta 2011 oziroma 2012 so svoje delo - kar seveda ni naključje - neverjetno učinkovito opravili mediji. Viranta so tik pred volitvami križali zaradi nadomestil in sočasnega pogodbenega dela, kar mu je pobralo več kot polovico podpore, Jankoviću pa sta se družno maščevala tako levi kot desni establishment. Nobena skrivnost namreč ni, da ko so v Sloveniji vitalno ogroženi interesi ene ali druge politične elite, prevlada instinkt preživetja, kar pomeni, da se formalni nasprotniki skrivaj domenijo, kako bodo skupaj uničili nebodigatrebo, ki jim skače v zelje. Prav zato je danes Janković tako neodločen, ko gre za vprašanje vnovične kandidature na prihodnjih volitvah: od svojega zadnjega ekskurza v nacionalno politiko, ko mu je že kot mandatarju za las spodletelo sestaviti vlado, se je vseeno dovolj naučil, da ne bo ponovno skakal v bazen, v katerem je vode le za vzorec.

 

Jeseni se bodo zato okrepili medijski spini, s katerim bosta obe omrežji - navzven gre za t.i. levico in t.i. desnico - previdno "sondirali teren" in preverjali razpoloženje med ljudstvom. Kajti eksperiment z etičnim profesorjem je vsak dan bolj bizaren, neobvladljiv postaja tudi profesionalni politični kameleon Karl Erjavec, na tržišču pa ni nobenih obetavnih "novih obrazov". Seveda bi bilo do ljudi najbolj pošteno, da bi se na volitvah končno odkrito in demokratično soočila oba glavna protagonista slovenske polarizacije, Milan Kučan in njegova prikazen Janez Janša, vendar pa tega filma nikoli ne bomo videli. Tudi tisti redki posamezniki, ki v javnosti uživajo določen ugled, in so v minulih tednih in mesecih previdno napovedali (ali pa to vsaj nakazali) svoj vstop v politiko, so po začetnemu pogumu kmalu odnehali, ko se je začela preventivna medijska kanonada. Imena, kot so Franjo Bobinac, Nataša Pirc Musar ali Marta Kos bodo morda še občasno zakrožila kot "potencialni novi obrazi", vendar pa bodo vsakokrat sprožila tudi dovolj negativne kampanje, da jih bo ta odvrnila od prevelikih ambicij.

 

 

Magična formula 40 - 20 - 40

 

Problem je seveda predvsem v t.i. eliti, ki je v bistvu nimamo oziroma je prešibka, da bi lahko vsake štiri leta sproducirala nekaj resnih pretendentov za premiersko funkcijo. Je že res, da Slovence praviloma fascinirajo kandidati z "izkušnjami v gospodarstvu", vendar na koncu vedno prevlada konservativna, takorekoč interpersonalna matrica. Z drugimi besedami, prepričani obeh polov - teh je približno 40 odstotkov volilnega telesa - so še bolj zvesti svojemu taboru, dvajset odstotkov je neodločenih skorajda do konca in se potem odločajo na podlagi trenutnih simpatij ali celo pragmatizma, medtem ko 40 odstotkov volivcev tako ali tako nikoli ne pride na volišča. Poglejmo si te odstotke še enkrat: 40 - 20 - 40. Zgodovina po letu 1992, ko je za več kot desetletje oblast v Sloveniji prevzel "sredinski" Janez Drnovšek oziroma njegovo pragmatično interesno združenje LDS, zgolj potrjuje to razmerje sil. Zakaj pa mislite, da je leta 2004 zmagal Janez Janša? Samo zato, ker so mu svetovali republikanski strategi iz Washingtona in ker je prepričal dobršen del tistih 20 %, da si zasluži priložnost. Pa tudi zato, ker se je v takratni kampanji veliko smehljal in hkrati varčeval s cinizmom. Nič drugače ni bilo leta 2014, ko je slavil Miro Cerar. Zanj so glasovali tisti, ki se odločajo po trenutnem razpoloženju. Etike in morale se ljudstvo pač nikoli ne naveliča. Ali pač?

 

Prihodnje volitve bodo vsaj kar se teh zacementiranih razmerij med t.i. levico in t.i. desnico tiče, še vedno precej klasične. Res je, da se bo zaradi vsesplošne apatije in abstinence zmernih levičarjev in zmernih desničarjev odstotek "vernikov" na obeh polih malce znižal (in da bo tistih 20 % na "sredini" za nekaj odstotnih točk več), toda obenem se utegne armada abstinentov povečati na polovico volivcev, kar pa že načenja temeljne postulate demokracije. Če namreč polovica (ali celo več!) državljanov noče nič več slišati o političnih strankah, ker jim gredo vse po vrsti približno enako na ... jetra, potem pridemo do stanja, kjer lahko o prihodnosti države dejansko odloča izrazita manjšina. Teoretično celo manj kot četrtina volivk in volivcev. Kar pa zagotovo ne pomeni nič dobrega za državo, kajti doslej so se tovrstni eksperimenti praviloma vedno slabo končali.

 

 

Kaj pa zelena alternativa?

 

Prav zato se mi zdi - in tu se vračam na svojo uvodno misel, ki je morda, to dopuščam, resda nekoliko naivna -, da se v tej moralni izpraznjenosti tradicionalnih strank, razočaranju nad t.i. novimi obrazi v politiki ter okrepljeni civilni družbi vendarle skriva priložnost, da bi ravno po tej poti armada pasivnih volivcev dala priložnost novim gibanjem ali celo strankam, ki ne bodo eksplicitno politične, kaj šele ideološke; ki ne bodo modrovale o spravi in polarizaciji; ki ne bodo za vse stiske in tegobe navadnih ljudi krivile komunistov ali janšistov, pač pa bodo enkrat za spremembo v ospredje postavile človeka in okolje. Da, o novem valu t.i. zelene alternative govorim. O lokalnih in regionalnih koalicijah ekoloških aktivistov in naravovarstvenikov; o nekakšni nacionalni akciji Očistimo Slovenijo, ki jo je pred leti zagnala Petra Matoz s svojimi somišljeniki in je v pogon spravila skoraj 300.000 Slovencev.

 

Se vam zdi to nemogoče? Še pred leti bi se strinjal, da je to res utopija. Toda vmes so se nekatere stvari (na srečo) vseeno spremenile. Do besede prihajajo generacije, ki jih tradicionalni (beri: konservativni) medijski spini ne ganejo več. Tisk je zanje smešen in predvsem tako zelo passe, da ga vidijo samo še kot papir za zavijanje solate. Tudi televizija je zanje preteklost. Pač pa so socialna omrežja tista, ki so prevzela vlogo medijev in ki prek interakcije ustvarjajo občutek neprimerno večje avtentičnosti in neposrednosti. Kdor zmage Donalda Trumpa ni prepoznal kot prvega znanilca globalnih sprememb na področju političnega in tudi siceršnjega marketinga, bo kmalu ugotovil, da živi na napačnem koncu planeta in da se je njegov "krasni novi svet" ohranil le še v avtokracijah srednjeazijskega tipa. Celo Islamska država s svojo bazo komunicira samo še prek družbenih omrežij.

 

Skratka, ne glede na slovensko specifičnost in občutek izjemnega tradicionalizma, ko gre za politični marketing, v ospredje prihaja drugačna vrsta politike. Če bi slovenska politika iskreno podpirala spremembe in verjela v še bolj neposredno izvedbo volitev (in referendumov), potem bi bile elektronske volitve samo vprašanje časa. Toda strah pred posledicami takšnih sprememb - ki bi bile dejansko revolucionarne - je tisti, ki ohranja status quo. Koliko časa še, je drugo vprašanje. Prav dolgo ne bo šlo. Celo partijci so na koncu popustili in pristali na svobodne in demokratične volitve, sicer bi jih zgodovina odnesla z oblasti. In to ne z rokavicami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
28
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,253
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,668
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,497
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,660
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,360
06/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,421
07/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 731
08/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 686
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 670
10/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,995