Komentar

Vse naše bombe: od Vurberka do volilnih skrinjic

Ves ta cirkus okoli neeksplodirane letalske bombe iz II. svetovne vojne, ki so jo našli v legendarni občini Duplek, bi bil prijetno komičen, če obenem v slovenski zemlji ne bi ležalo še marsikaj drugega. Od več ton kosti, ki kričijo po pieteti, o kateri so si bili celo stari Grki edini, da si zaslužijo pokop (Antigona), do neznane količine strupov in nevarnih odpadkov, s katerimi so očitno prepojena naša tla. Toda daleč največja bomba bi bila sprememba predpisov glede izvedbe volitev in uvedba elektronskega glasovanja ...

26.07.2017 19:17
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   politika   volitve   zelena alternativa   Milan Kučan   Janez Janša   Miro Cerar   LDS   elektronske volitve   Donald Trump

Ne glede na slovensko specifičnost in občutek izjemnega tradicionalizma, ko gre za politični marketing, v ospredje prihaja drugačna vrsta politike. Samo vprašanje časa je, kdaj bo konec statusa quo.

Morda sem naiven, ampak zdi se mi, da bodo prihodnje volitve - pa naj bodo konec letošnjega leta, če Cerarju pade smešna in nekompetentna vlada, ali pa konec pomladi prihodnjega leta - vseeno precej drugačne, kot so bile prejšnje. Na teh je, če se še kdo spomni, zmagal formalni politični outsider z všečno mantro o morali in etiki. O kakšnih konkretnih rešitvah, kaj šele gospodarskem programu, tedanja Stranka Mira Cerarja (SMC) ni dosti govorila, saj je bilo politično mnogo bolj oportuno prodajati sanje o koncu korupcije, klientelizma in tranzicijskih lopovščin. Profesor prava in etike je deloval dovolj odrešeniško, predvsem pa preveč prepričljivo, da bi mu stari politični mački lahko pokvarili načrte. Tako kot so jih, če nam spomin morda seže še malce dlje, nekoč Zoranu Jankoviću in Gregorju Virantu. Prvega je pokopal amaterizem na nacionalni ravni (biti premier je pač vseeno nekaj drugega kot župan, četudi prestolnice), drugega pa nerodnost pri pojasnjevanju prejemanja nadomestila kot bivši minister. Ne glede na to pa je danes jasno, da sta bila tako "gradonačelnik" kot bratranec njegove žene precej boljša kandidata za vodenje izvršilne oblasti kot Cerar junior. A leta 2011 oziroma 2012 so svoje delo - kar seveda ni naključje - neverjetno učinkovito opravili mediji. Viranta so tik pred volitvami križali zaradi nadomestil in sočasnega pogodbenega dela, kar mu je pobralo več kot polovico podpore, Jankoviću pa sta se družno maščevala tako levi kot desni establishment. Nobena skrivnost namreč ni, da ko so v Sloveniji vitalno ogroženi interesi ene ali druge politične elite, prevlada instinkt preživetja, kar pomeni, da se formalni nasprotniki skrivaj domenijo, kako bodo skupaj uničili nebodigatrebo, ki jim skače v zelje. Prav zato je danes Janković tako neodločen, ko gre za vprašanje vnovične kandidature na prihodnjih volitvah: od svojega zadnjega ekskurza v nacionalno politiko, ko mu je že kot mandatarju za las spodletelo sestaviti vlado, se je vseeno dovolj naučil, da ne bo ponovno skakal v bazen, v katerem je vode le za vzorec.

 

Jeseni se bodo zato okrepili medijski spini, s katerim bosta obe omrežji - navzven gre za t.i. levico in t.i. desnico - previdno "sondirali teren" in preverjali razpoloženje med ljudstvom. Kajti eksperiment z etičnim profesorjem je vsak dan bolj bizaren, neobvladljiv postaja tudi profesionalni politični kameleon Karl Erjavec, na tržišču pa ni nobenih obetavnih "novih obrazov". Seveda bi bilo do ljudi najbolj pošteno, da bi se na volitvah končno odkrito in demokratično soočila oba glavna protagonista slovenske polarizacije, Milan Kučan in njegova prikazen Janez Janša, vendar pa tega filma nikoli ne bomo videli. Tudi tisti redki posamezniki, ki v javnosti uživajo določen ugled, in so v minulih tednih in mesecih previdno napovedali (ali pa to vsaj nakazali) svoj vstop v politiko, so po začetnemu pogumu kmalu odnehali, ko se je začela preventivna medijska kanonada. Imena, kot so Franjo Bobinac, Nataša Pirc Musar ali Marta Kos bodo morda še občasno zakrožila kot "potencialni novi obrazi", vendar pa bodo vsakokrat sprožila tudi dovolj negativne kampanje, da jih bo ta odvrnila od prevelikih ambicij.

 

 

Magična formula 40 - 20 - 40

 

Problem je seveda predvsem v t.i. eliti, ki je v bistvu nimamo oziroma je prešibka, da bi lahko vsake štiri leta sproducirala nekaj resnih pretendentov za premiersko funkcijo. Je že res, da Slovence praviloma fascinirajo kandidati z "izkušnjami v gospodarstvu", vendar na koncu vedno prevlada konservativna, takorekoč interpersonalna matrica. Z drugimi besedami, prepričani obeh polov - teh je približno 40 odstotkov volilnega telesa - so še bolj zvesti svojemu taboru, dvajset odstotkov je neodločenih skorajda do konca in se potem odločajo na podlagi trenutnih simpatij ali celo pragmatizma, medtem ko 40 odstotkov volivcev tako ali tako nikoli ne pride na volišča. Poglejmo si te odstotke še enkrat: 40 - 20 - 40. Zgodovina po letu 1992, ko je za več kot desetletje oblast v Sloveniji prevzel "sredinski" Janez Drnovšek oziroma njegovo pragmatično interesno združenje LDS, zgolj potrjuje to razmerje sil. Zakaj pa mislite, da je leta 2004 zmagal Janez Janša? Samo zato, ker so mu svetovali republikanski strategi iz Washingtona in ker je prepričal dobršen del tistih 20 %, da si zasluži priložnost. Pa tudi zato, ker se je v takratni kampanji veliko smehljal in hkrati varčeval s cinizmom. Nič drugače ni bilo leta 2014, ko je slavil Miro Cerar. Zanj so glasovali tisti, ki se odločajo po trenutnem razpoloženju. Etike in morale se ljudstvo pač nikoli ne naveliča. Ali pač?

 

Prihodnje volitve bodo vsaj kar se teh zacementiranih razmerij med t.i. levico in t.i. desnico tiče, še vedno precej klasične. Res je, da se bo zaradi vsesplošne apatije in abstinence zmernih levičarjev in zmernih desničarjev odstotek "vernikov" na obeh polih malce znižal (in da bo tistih 20 % na "sredini" za nekaj odstotnih točk več), toda obenem se utegne armada abstinentov povečati na polovico volivcev, kar pa že načenja temeljne postulate demokracije. Če namreč polovica (ali celo več!) državljanov noče nič več slišati o političnih strankah, ker jim gredo vse po vrsti približno enako na ... jetra, potem pridemo do stanja, kjer lahko o prihodnosti države dejansko odloča izrazita manjšina. Teoretično celo manj kot četrtina volivk in volivcev. Kar pa zagotovo ne pomeni nič dobrega za državo, kajti doslej so se tovrstni eksperimenti praviloma vedno slabo končali.

 

 

Kaj pa zelena alternativa?

 

Prav zato se mi zdi - in tu se vračam na svojo uvodno misel, ki je morda, to dopuščam, resda nekoliko naivna -, da se v tej moralni izpraznjenosti tradicionalnih strank, razočaranju nad t.i. novimi obrazi v politiki ter okrepljeni civilni družbi vendarle skriva priložnost, da bi ravno po tej poti armada pasivnih volivcev dala priložnost novim gibanjem ali celo strankam, ki ne bodo eksplicitno politične, kaj šele ideološke; ki ne bodo modrovale o spravi in polarizaciji; ki ne bodo za vse stiske in tegobe navadnih ljudi krivile komunistov ali janšistov, pač pa bodo enkrat za spremembo v ospredje postavile človeka in okolje. Da, o novem valu t.i. zelene alternative govorim. O lokalnih in regionalnih koalicijah ekoloških aktivistov in naravovarstvenikov; o nekakšni nacionalni akciji Očistimo Slovenijo, ki jo je pred leti zagnala Petra Matoz s svojimi somišljeniki in je v pogon spravila skoraj 300.000 Slovencev.

 

Se vam zdi to nemogoče? Še pred leti bi se strinjal, da je to res utopija. Toda vmes so se nekatere stvari (na srečo) vseeno spremenile. Do besede prihajajo generacije, ki jih tradicionalni (beri: konservativni) medijski spini ne ganejo več. Tisk je zanje smešen in predvsem tako zelo passe, da ga vidijo samo še kot papir za zavijanje solate. Tudi televizija je zanje preteklost. Pač pa so socialna omrežja tista, ki so prevzela vlogo medijev in ki prek interakcije ustvarjajo občutek neprimerno večje avtentičnosti in neposrednosti. Kdor zmage Donalda Trumpa ni prepoznal kot prvega znanilca globalnih sprememb na področju političnega in tudi siceršnjega marketinga, bo kmalu ugotovil, da živi na napačnem koncu planeta in da se je njegov "krasni novi svet" ohranil le še v avtokracijah srednjeazijskega tipa. Celo Islamska država s svojo bazo komunicira samo še prek družbenih omrežij.

 

Skratka, ne glede na slovensko specifičnost in občutek izjemnega tradicionalizma, ko gre za politični marketing, v ospredje prihaja drugačna vrsta politike. Če bi slovenska politika iskreno podpirala spremembe in verjela v še bolj neposredno izvedbo volitev (in referendumov), potem bi bile elektronske volitve samo vprašanje časa. Toda strah pred posledicami takšnih sprememb - ki bi bile dejansko revolucionarne - je tisti, ki ohranja status quo. Koliko časa še, je drugo vprašanje. Prav dolgo ne bo šlo. Celo partijci so na koncu popustili in pristali na svobodne in demokratične volitve, sicer bi jih zgodovina odnesla z oblasti. In to ne z rokavicami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.644
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.593
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.798
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.780
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.400
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.569
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.066
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.361
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427