Komentar

Vse naše bombe: od Vurberka do volilnih skrinjic

Ves ta cirkus okoli neeksplodirane letalske bombe iz II. svetovne vojne, ki so jo našli v legendarni občini Duplek, bi bil prijetno komičen, če obenem v slovenski zemlji ne bi ležalo še marsikaj drugega. Od več ton kosti, ki kričijo po pieteti, o kateri so si bili celo stari Grki edini, da si zaslužijo pokop (Antigona), do neznane količine strupov in nevarnih odpadkov, s katerimi so očitno prepojena naša tla. Toda daleč največja bomba bi bila sprememba predpisov glede izvedbe volitev in uvedba elektronskega glasovanja ...

26.07.2017 19:17
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   politika   volitve   zelena alternativa   Milan Kučan   Janez Janša   Miro Cerar   LDS   elektronske volitve   Donald Trump

Ne glede na slovensko specifičnost in občutek izjemnega tradicionalizma, ko gre za politični marketing, v ospredje prihaja drugačna vrsta politike. Samo vprašanje časa je, kdaj bo konec statusa quo.

Morda sem naiven, ampak zdi se mi, da bodo prihodnje volitve - pa naj bodo konec letošnjega leta, če Cerarju pade smešna in nekompetentna vlada, ali pa konec pomladi prihodnjega leta - vseeno precej drugačne, kot so bile prejšnje. Na teh je, če se še kdo spomni, zmagal formalni politični outsider z všečno mantro o morali in etiki. O kakšnih konkretnih rešitvah, kaj šele gospodarskem programu, tedanja Stranka Mira Cerarja (SMC) ni dosti govorila, saj je bilo politično mnogo bolj oportuno prodajati sanje o koncu korupcije, klientelizma in tranzicijskih lopovščin. Profesor prava in etike je deloval dovolj odrešeniško, predvsem pa preveč prepričljivo, da bi mu stari politični mački lahko pokvarili načrte. Tako kot so jih, če nam spomin morda seže še malce dlje, nekoč Zoranu Jankoviću in Gregorju Virantu. Prvega je pokopal amaterizem na nacionalni ravni (biti premier je pač vseeno nekaj drugega kot župan, četudi prestolnice), drugega pa nerodnost pri pojasnjevanju prejemanja nadomestila kot bivši minister. Ne glede na to pa je danes jasno, da sta bila tako "gradonačelnik" kot bratranec njegove žene precej boljša kandidata za vodenje izvršilne oblasti kot Cerar junior. A leta 2011 oziroma 2012 so svoje delo - kar seveda ni naključje - neverjetno učinkovito opravili mediji. Viranta so tik pred volitvami križali zaradi nadomestil in sočasnega pogodbenega dela, kar mu je pobralo več kot polovico podpore, Jankoviću pa sta se družno maščevala tako levi kot desni establishment. Nobena skrivnost namreč ni, da ko so v Sloveniji vitalno ogroženi interesi ene ali druge politične elite, prevlada instinkt preživetja, kar pomeni, da se formalni nasprotniki skrivaj domenijo, kako bodo skupaj uničili nebodigatrebo, ki jim skače v zelje. Prav zato je danes Janković tako neodločen, ko gre za vprašanje vnovične kandidature na prihodnjih volitvah: od svojega zadnjega ekskurza v nacionalno politiko, ko mu je že kot mandatarju za las spodletelo sestaviti vlado, se je vseeno dovolj naučil, da ne bo ponovno skakal v bazen, v katerem je vode le za vzorec.

 

Jeseni se bodo zato okrepili medijski spini, s katerim bosta obe omrežji - navzven gre za t.i. levico in t.i. desnico - previdno "sondirali teren" in preverjali razpoloženje med ljudstvom. Kajti eksperiment z etičnim profesorjem je vsak dan bolj bizaren, neobvladljiv postaja tudi profesionalni politični kameleon Karl Erjavec, na tržišču pa ni nobenih obetavnih "novih obrazov". Seveda bi bilo do ljudi najbolj pošteno, da bi se na volitvah končno odkrito in demokratično soočila oba glavna protagonista slovenske polarizacije, Milan Kučan in njegova prikazen Janez Janša, vendar pa tega filma nikoli ne bomo videli. Tudi tisti redki posamezniki, ki v javnosti uživajo določen ugled, in so v minulih tednih in mesecih previdno napovedali (ali pa to vsaj nakazali) svoj vstop v politiko, so po začetnemu pogumu kmalu odnehali, ko se je začela preventivna medijska kanonada. Imena, kot so Franjo Bobinac, Nataša Pirc Musar ali Marta Kos bodo morda še občasno zakrožila kot "potencialni novi obrazi", vendar pa bodo vsakokrat sprožila tudi dovolj negativne kampanje, da jih bo ta odvrnila od prevelikih ambicij.

 

 

Magična formula 40 - 20 - 40

 

Problem je seveda predvsem v t.i. eliti, ki je v bistvu nimamo oziroma je prešibka, da bi lahko vsake štiri leta sproducirala nekaj resnih pretendentov za premiersko funkcijo. Je že res, da Slovence praviloma fascinirajo kandidati z "izkušnjami v gospodarstvu", vendar na koncu vedno prevlada konservativna, takorekoč interpersonalna matrica. Z drugimi besedami, prepričani obeh polov - teh je približno 40 odstotkov volilnega telesa - so še bolj zvesti svojemu taboru, dvajset odstotkov je neodločenih skorajda do konca in se potem odločajo na podlagi trenutnih simpatij ali celo pragmatizma, medtem ko 40 odstotkov volivcev tako ali tako nikoli ne pride na volišča. Poglejmo si te odstotke še enkrat: 40 - 20 - 40. Zgodovina po letu 1992, ko je za več kot desetletje oblast v Sloveniji prevzel "sredinski" Janez Drnovšek oziroma njegovo pragmatično interesno združenje LDS, zgolj potrjuje to razmerje sil. Zakaj pa mislite, da je leta 2004 zmagal Janez Janša? Samo zato, ker so mu svetovali republikanski strategi iz Washingtona in ker je prepričal dobršen del tistih 20 %, da si zasluži priložnost. Pa tudi zato, ker se je v takratni kampanji veliko smehljal in hkrati varčeval s cinizmom. Nič drugače ni bilo leta 2014, ko je slavil Miro Cerar. Zanj so glasovali tisti, ki se odločajo po trenutnem razpoloženju. Etike in morale se ljudstvo pač nikoli ne naveliča. Ali pač?

 

Prihodnje volitve bodo vsaj kar se teh zacementiranih razmerij med t.i. levico in t.i. desnico tiče, še vedno precej klasične. Res je, da se bo zaradi vsesplošne apatije in abstinence zmernih levičarjev in zmernih desničarjev odstotek "vernikov" na obeh polih malce znižal (in da bo tistih 20 % na "sredini" za nekaj odstotnih točk več), toda obenem se utegne armada abstinentov povečati na polovico volivcev, kar pa že načenja temeljne postulate demokracije. Če namreč polovica (ali celo več!) državljanov noče nič več slišati o političnih strankah, ker jim gredo vse po vrsti približno enako na ... jetra, potem pridemo do stanja, kjer lahko o prihodnosti države dejansko odloča izrazita manjšina. Teoretično celo manj kot četrtina volivk in volivcev. Kar pa zagotovo ne pomeni nič dobrega za državo, kajti doslej so se tovrstni eksperimenti praviloma vedno slabo končali.

 

 

Kaj pa zelena alternativa?

 

Prav zato se mi zdi - in tu se vračam na svojo uvodno misel, ki je morda, to dopuščam, resda nekoliko naivna -, da se v tej moralni izpraznjenosti tradicionalnih strank, razočaranju nad t.i. novimi obrazi v politiki ter okrepljeni civilni družbi vendarle skriva priložnost, da bi ravno po tej poti armada pasivnih volivcev dala priložnost novim gibanjem ali celo strankam, ki ne bodo eksplicitno politične, kaj šele ideološke; ki ne bodo modrovale o spravi in polarizaciji; ki ne bodo za vse stiske in tegobe navadnih ljudi krivile komunistov ali janšistov, pač pa bodo enkrat za spremembo v ospredje postavile človeka in okolje. Da, o novem valu t.i. zelene alternative govorim. O lokalnih in regionalnih koalicijah ekoloških aktivistov in naravovarstvenikov; o nekakšni nacionalni akciji Očistimo Slovenijo, ki jo je pred leti zagnala Petra Matoz s svojimi somišljeniki in je v pogon spravila skoraj 300.000 Slovencev.

 

Se vam zdi to nemogoče? Še pred leti bi se strinjal, da je to res utopija. Toda vmes so se nekatere stvari (na srečo) vseeno spremenile. Do besede prihajajo generacije, ki jih tradicionalni (beri: konservativni) medijski spini ne ganejo več. Tisk je zanje smešen in predvsem tako zelo passe, da ga vidijo samo še kot papir za zavijanje solate. Tudi televizija je zanje preteklost. Pač pa so socialna omrežja tista, ki so prevzela vlogo medijev in ki prek interakcije ustvarjajo občutek neprimerno večje avtentičnosti in neposrednosti. Kdor zmage Donalda Trumpa ni prepoznal kot prvega znanilca globalnih sprememb na področju političnega in tudi siceršnjega marketinga, bo kmalu ugotovil, da živi na napačnem koncu planeta in da se je njegov "krasni novi svet" ohranil le še v avtokracijah srednjeazijskega tipa. Celo Islamska država s svojo bazo komunicira samo še prek družbenih omrežij.

 

Skratka, ne glede na slovensko specifičnost in občutek izjemnega tradicionalizma, ko gre za politični marketing, v ospredje prihaja drugačna vrsta politike. Če bi slovenska politika iskreno podpirala spremembe in verjela v še bolj neposredno izvedbo volitev (in referendumov), potem bi bile elektronske volitve samo vprašanje časa. Toda strah pred posledicami takšnih sprememb - ki bi bile dejansko revolucionarne - je tisti, ki ohranja status quo. Koliko časa še, je drugo vprašanje. Prav dolgo ne bo šlo. Celo partijci so na koncu popustili in pristali na svobodne in demokratične volitve, sicer bi jih zgodovina odnesla z oblasti. In to ne z rokavicami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,299
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,012
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,402
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,802
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,421
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,611
07/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,152
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,205
09/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 2,090
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 989