Komentar

Vse naše bombe: od Vurberka do volilnih skrinjic

Ves ta cirkus okoli neeksplodirane letalske bombe iz II. svetovne vojne, ki so jo našli v legendarni občini Duplek, bi bil prijetno komičen, če obenem v slovenski zemlji ne bi ležalo še marsikaj drugega. Od več ton kosti, ki kričijo po pieteti, o kateri so si bili celo stari Grki edini, da si zaslužijo pokop (Antigona), do neznane količine strupov in nevarnih odpadkov, s katerimi so očitno prepojena naša tla. Toda daleč največja bomba bi bila sprememba predpisov glede izvedbe volitev in uvedba elektronskega glasovanja ...

26.07.2017 19:17
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   politika   volitve   zelena alternativa   Milan Kučan   Janez Janša   Miro Cerar   LDS   elektronske volitve   Donald Trump

Ne glede na slovensko specifičnost in občutek izjemnega tradicionalizma, ko gre za politični marketing, v ospredje prihaja drugačna vrsta politike. Samo vprašanje časa je, kdaj bo konec statusa quo.

Morda sem naiven, ampak zdi se mi, da bodo prihodnje volitve - pa naj bodo konec letošnjega leta, če Cerarju pade smešna in nekompetentna vlada, ali pa konec pomladi prihodnjega leta - vseeno precej drugačne, kot so bile prejšnje. Na teh je, če se še kdo spomni, zmagal formalni politični outsider z všečno mantro o morali in etiki. O kakšnih konkretnih rešitvah, kaj šele gospodarskem programu, tedanja Stranka Mira Cerarja (SMC) ni dosti govorila, saj je bilo politično mnogo bolj oportuno prodajati sanje o koncu korupcije, klientelizma in tranzicijskih lopovščin. Profesor prava in etike je deloval dovolj odrešeniško, predvsem pa preveč prepričljivo, da bi mu stari politični mački lahko pokvarili načrte. Tako kot so jih, če nam spomin morda seže še malce dlje, nekoč Zoranu Jankoviću in Gregorju Virantu. Prvega je pokopal amaterizem na nacionalni ravni (biti premier je pač vseeno nekaj drugega kot župan, četudi prestolnice), drugega pa nerodnost pri pojasnjevanju prejemanja nadomestila kot bivši minister. Ne glede na to pa je danes jasno, da sta bila tako "gradonačelnik" kot bratranec njegove žene precej boljša kandidata za vodenje izvršilne oblasti kot Cerar junior. A leta 2011 oziroma 2012 so svoje delo - kar seveda ni naključje - neverjetno učinkovito opravili mediji. Viranta so tik pred volitvami križali zaradi nadomestil in sočasnega pogodbenega dela, kar mu je pobralo več kot polovico podpore, Jankoviću pa sta se družno maščevala tako levi kot desni establishment. Nobena skrivnost namreč ni, da ko so v Sloveniji vitalno ogroženi interesi ene ali druge politične elite, prevlada instinkt preživetja, kar pomeni, da se formalni nasprotniki skrivaj domenijo, kako bodo skupaj uničili nebodigatrebo, ki jim skače v zelje. Prav zato je danes Janković tako neodločen, ko gre za vprašanje vnovične kandidature na prihodnjih volitvah: od svojega zadnjega ekskurza v nacionalno politiko, ko mu je že kot mandatarju za las spodletelo sestaviti vlado, se je vseeno dovolj naučil, da ne bo ponovno skakal v bazen, v katerem je vode le za vzorec.

 

Jeseni se bodo zato okrepili medijski spini, s katerim bosta obe omrežji - navzven gre za t.i. levico in t.i. desnico - previdno "sondirali teren" in preverjali razpoloženje med ljudstvom. Kajti eksperiment z etičnim profesorjem je vsak dan bolj bizaren, neobvladljiv postaja tudi profesionalni politični kameleon Karl Erjavec, na tržišču pa ni nobenih obetavnih "novih obrazov". Seveda bi bilo do ljudi najbolj pošteno, da bi se na volitvah končno odkrito in demokratično soočila oba glavna protagonista slovenske polarizacije, Milan Kučan in njegova prikazen Janez Janša, vendar pa tega filma nikoli ne bomo videli. Tudi tisti redki posamezniki, ki v javnosti uživajo določen ugled, in so v minulih tednih in mesecih previdno napovedali (ali pa to vsaj nakazali) svoj vstop v politiko, so po začetnemu pogumu kmalu odnehali, ko se je začela preventivna medijska kanonada. Imena, kot so Franjo Bobinac, Nataša Pirc Musar ali Marta Kos bodo morda še občasno zakrožila kot "potencialni novi obrazi", vendar pa bodo vsakokrat sprožila tudi dovolj negativne kampanje, da jih bo ta odvrnila od prevelikih ambicij.

 

 

Magična formula 40 - 20 - 40

 

Problem je seveda predvsem v t.i. eliti, ki je v bistvu nimamo oziroma je prešibka, da bi lahko vsake štiri leta sproducirala nekaj resnih pretendentov za premiersko funkcijo. Je že res, da Slovence praviloma fascinirajo kandidati z "izkušnjami v gospodarstvu", vendar na koncu vedno prevlada konservativna, takorekoč interpersonalna matrica. Z drugimi besedami, prepričani obeh polov - teh je približno 40 odstotkov volilnega telesa - so še bolj zvesti svojemu taboru, dvajset odstotkov je neodločenih skorajda do konca in se potem odločajo na podlagi trenutnih simpatij ali celo pragmatizma, medtem ko 40 odstotkov volivcev tako ali tako nikoli ne pride na volišča. Poglejmo si te odstotke še enkrat: 40 - 20 - 40. Zgodovina po letu 1992, ko je za več kot desetletje oblast v Sloveniji prevzel "sredinski" Janez Drnovšek oziroma njegovo pragmatično interesno združenje LDS, zgolj potrjuje to razmerje sil. Zakaj pa mislite, da je leta 2004 zmagal Janez Janša? Samo zato, ker so mu svetovali republikanski strategi iz Washingtona in ker je prepričal dobršen del tistih 20 %, da si zasluži priložnost. Pa tudi zato, ker se je v takratni kampanji veliko smehljal in hkrati varčeval s cinizmom. Nič drugače ni bilo leta 2014, ko je slavil Miro Cerar. Zanj so glasovali tisti, ki se odločajo po trenutnem razpoloženju. Etike in morale se ljudstvo pač nikoli ne naveliča. Ali pač?

 

Prihodnje volitve bodo vsaj kar se teh zacementiranih razmerij med t.i. levico in t.i. desnico tiče, še vedno precej klasične. Res je, da se bo zaradi vsesplošne apatije in abstinence zmernih levičarjev in zmernih desničarjev odstotek "vernikov" na obeh polih malce znižal (in da bo tistih 20 % na "sredini" za nekaj odstotnih točk več), toda obenem se utegne armada abstinentov povečati na polovico volivcev, kar pa že načenja temeljne postulate demokracije. Če namreč polovica (ali celo več!) državljanov noče nič več slišati o političnih strankah, ker jim gredo vse po vrsti približno enako na ... jetra, potem pridemo do stanja, kjer lahko o prihodnosti države dejansko odloča izrazita manjšina. Teoretično celo manj kot četrtina volivk in volivcev. Kar pa zagotovo ne pomeni nič dobrega za državo, kajti doslej so se tovrstni eksperimenti praviloma vedno slabo končali.

 

 

Kaj pa zelena alternativa?

 

Prav zato se mi zdi - in tu se vračam na svojo uvodno misel, ki je morda, to dopuščam, resda nekoliko naivna -, da se v tej moralni izpraznjenosti tradicionalnih strank, razočaranju nad t.i. novimi obrazi v politiki ter okrepljeni civilni družbi vendarle skriva priložnost, da bi ravno po tej poti armada pasivnih volivcev dala priložnost novim gibanjem ali celo strankam, ki ne bodo eksplicitno politične, kaj šele ideološke; ki ne bodo modrovale o spravi in polarizaciji; ki ne bodo za vse stiske in tegobe navadnih ljudi krivile komunistov ali janšistov, pač pa bodo enkrat za spremembo v ospredje postavile človeka in okolje. Da, o novem valu t.i. zelene alternative govorim. O lokalnih in regionalnih koalicijah ekoloških aktivistov in naravovarstvenikov; o nekakšni nacionalni akciji Očistimo Slovenijo, ki jo je pred leti zagnala Petra Matoz s svojimi somišljeniki in je v pogon spravila skoraj 300.000 Slovencev.

 

Se vam zdi to nemogoče? Še pred leti bi se strinjal, da je to res utopija. Toda vmes so se nekatere stvari (na srečo) vseeno spremenile. Do besede prihajajo generacije, ki jih tradicionalni (beri: konservativni) medijski spini ne ganejo več. Tisk je zanje smešen in predvsem tako zelo passe, da ga vidijo samo še kot papir za zavijanje solate. Tudi televizija je zanje preteklost. Pač pa so socialna omrežja tista, ki so prevzela vlogo medijev in ki prek interakcije ustvarjajo občutek neprimerno večje avtentičnosti in neposrednosti. Kdor zmage Donalda Trumpa ni prepoznal kot prvega znanilca globalnih sprememb na področju političnega in tudi siceršnjega marketinga, bo kmalu ugotovil, da živi na napačnem koncu planeta in da se je njegov "krasni novi svet" ohranil le še v avtokracijah srednjeazijskega tipa. Celo Islamska država s svojo bazo komunicira samo še prek družbenih omrežij.

 

Skratka, ne glede na slovensko specifičnost in občutek izjemnega tradicionalizma, ko gre za politični marketing, v ospredje prihaja drugačna vrsta politike. Če bi slovenska politika iskreno podpirala spremembe in verjela v še bolj neposredno izvedbo volitev (in referendumov), potem bi bile elektronske volitve samo vprašanje časa. Toda strah pred posledicami takšnih sprememb - ki bi bile dejansko revolucionarne - je tisti, ki ohranja status quo. Koliko časa še, je drugo vprašanje. Prav dolgo ne bo šlo. Celo partijci so na koncu popustili in pristali na svobodne in demokratične volitve, sicer bi jih zgodovina odnesla z oblasti. In to ne z rokavicami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.676
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.640
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.699
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.115
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.146
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.195
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.101