Komentar

Zunanjo politiko so nam tako zavozili, da se Tito in Kardelj v grobu obračata

Politično-religiozna maša, ki se vsako leto konec julija odvija ob Ruski kapelici pod Vršičem, je neposredni dokaz kronično neuravnotežene zunanje politike, zanemarjanja lastnih strateških interesov in nenazadnje tudi nepoznavanja zgodovine odnosov med Slovenijo in imperialno Rusijo.

31.07.2017 00:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Rusija   Slovenija   Ruska kapelica   Vršič   Vladimir Putin   SFRJ   Stalin   Kardelj   Tito

Foto: Twitter

Dvoličnost, ko gre za odnose z Rusijo, je za Slovenijo postala standard. Ljubimkanje s Putinom je povsem legitimno, če ima podporo ljudstva. Toda potem naj naša oblast ima jajca in ljudem predlaga, da bi izstopili iz zveze NATO, morda pa razmislili tudi o članstvu v EU.

Zadnjo julijsko nedeljo so ruski mediji pozornost namenili pomorski vojaški paradi na Nevi, kamor je prišel tudi predsednik Vladimir Putin, zaradi katerega se je dogodek prvič v moderni ruski zgodovini tudi odvil. Parado je namreč "omogočil" prav predsednikov izvršni ukaz, podpisan 27. julija, javnosti pa so se predstavile baltiška, črnomorska, severna in tihomorska flota, sodelovale so tudi ladje kaspijske mornarice. Dan mornarice, ki ga je Putin povzdignil v praznik nacionalnih dimenzij, je za nas pomemben samo toliko, kolikor se časovno prekriva s slovesnostjo pred Rusko kapelico pod Vršičem. Tja je Putin sicer prišel lansko leto, jaz pa sem takrat v studiu RTV Slovenija dogodek neposredno komentiral, zato mi je ostal v spominu zaradi določenih detajlov, na katere sicer verjetno niti ne bi bil pozoren. A preden se lotimo slovensko-ruske politične transgresije, se zadržimo še za hip v Sankt Petersburgu, kjer je imel Putin včeraj pred zbrano admiraliteto, sijočo v brezhibno urejenih uniformah, iz katerih se je kar bleščalo od epolet in odlikovanj, tudi govor, v katerem je do izraza ponovno prišla njegova velika potreba po poudarjanju imperialnih dimenzij ruske države - veličine njene vojne mornarice in armade na splošno, izjemnih junaštev in zaslug vojske v preteklosti ter visoke stopnje bojne usposobljenosti in morale danes, ko je Rusija temeljito posodobila in okrepila tudi svoje pomorske sile.

 

Poskušajte si predstavljati ti dve nasprotji: vojaška parada najmodernejših ladij in podmornic, ozaljšanih z množico zastavic, zbrane visoke oficirje ruske mornarice, med katerimi so izstopali predvsem tisti v belih paradnih uniformah, iz katerih je kar puhtela dolga tradicija ruske vojne mornarice. Prikaz vojaške moči skratka. Nasproti temu imejte pred očmi leseno kapelico sredi gozda, pred njo iz smrekovih brun skupaj zbit oder za pomembneže, pod njimi pa na pobočju nekaj sto obiskovalcev. Govorijo o miru, mrtvih vojakih, pieteti ... Oboje ima precej neposredno zvezo z Rusijo, le da se glede percepcije oziroma interpretacije verjetno ne bomo vsi strinjali s politiko slovenske vlade. Kajti na nedeljski politično-cerkveni maši pri Ruski kapelici ni šlo le za dan rusofilov, ki imajo pri nas neprimerno večjo javno težo od amerikanofilov, ampak tudi za vprašanje pomembnosti, prioritet oziroma sposobnosti razumevanja geostrateških odnosov v svetu. Putin se lani v Kranjsko goro ni pripeljal zato, ker bi do Slovenije in njenega brezjajčnega političnega vrha gojil kakršna koli prijateljska čustva, pač pa zato, ker je moral Zahodu, tj. Evropski uniji in zvezi NATO poslati nekaj sporočil. Slovenija je bila le geografsko premišljeno izbrani prostor, kjer se je odvil vsebinski del Putinovega sporočila. Resda se je ruskemu avtokratu, ki ne skriva ambicij, da bi svoji domovini povrnil nekdanjo imperialno slavo, predvsem pa moč globalne velesile, kratek uradni obisk Slovenije dopadel, saj so ga ljudje sprejeli s takšnim navdušenjem, kot ga še doma ni več deležen - a to v ničemer ne spremeni dejstva, da je edino gonilo rusko-slovenskih odnosov hladni, povsem racionalni pragmatizem na ruski strani. Naiven je, predvsem pa ne živi v realnosti, kdor na Rusijo glede skozi nekakšno "panslovansko" melanholijo, ki verjame v bratstvo med narodoma, zlasti pa kdor si domišlja, da je Ruska kapelica kot simbolni vrh meddržavnih odnosov v ruski politiki in družbi deležna kakšne posebne pozornosti.

 

Putin v nedeljo v St. Petersburgu. V Kranjsko goro je letos spet poslal ministra Nikiforova.

 

 

Niti slučajno. Takšno pozornost ima le v domovini, za katero bi lahko tudi v tem primeru dejali, da je še vedno socialistična republika in mentalno zaostala v nekakšni komunistični, celo internacionalistični vzhičenosti nad matero Rusijo in njenim patronatom. Toda prav tu naletimo na osupljivo nedoraslost novodobne slovenske politične "elite", ki po eni strani ni sposobna vzdrževati korektnih in profesionalnih odnosov z Zahodom, po drugi pa ima v primeru Vladimirja Putina in Rusije v glavi podobe, ob katerih bi se križala celo Josip Broz in njegov zunanji minister Edvard Kardelj v času Informbiroja. Zgodovinska ironija je tudi ta, da je Putin bržkone prvi ruski (postsovjetski) predsednik, ki je (bil) zmožen odločnosti, kakršno so nekoč pripisovali Stalinu. In za slednjega vemo, kakšne poglede je imel glede Jugoslavije, njene politike in vodstva. Četudi so se odnosi med Sovjetsko zvezo in SFRJ že tri leta po Stalinovi smrti otoplili, pa v resnici nikoli niso bili zares prijateljski, še manj pa iskreni. Jugoslovanski komunisti svojim ruskim oziroma sovjetskim tovarišem nikoli niso zaupali - in seveda obratno. Kljub temu, da je bilo med našimi komunisti vsaj sprva še vedno veliko klišejskega navdušenja nad Sovjetsko zvezo in njenim sistemom, pa se je krepila kritična distanca. Počasi, a vseeno. Andre Gide je potreboval le eno potovanje v Stalinovo Sovjetsko zvezo, da so se mu odprle oči in je zgrožen spoznal, da gre za eno najbolj sprevrženih in tiranskih držav v zgodovini človeštva. Ostala francoska levica tega ni bila zmožna sprevideti še leta in leta. Slovenski komunisti so se sicer kljub močnim personalnim povezavam z Moskvo, Internacionalo, indoktrinacijo in intimnemu prepričanju uspeli nekako "odtrgati" od te ruske ljubezni, v tem pogledu so zanimivi Kardeljevi Spomini, v katerih popisuje tudi srečanja in svoje pogovore s Stalinom in Molotovim med II. svetovno vojno ter po njej. Bistveno je spoznanje, da Rusi svojih zaveznikov in prijateljev niso nikoli spoštovali, ker so si jih vedno želeli absolutno podrediti. Bolj so spoštovali nasprotnike oziroma sovražnike.

 

Verjetno še bolj previden, kar se Rusov tiče, je bil Josip Broz. It takes one to know one, bi bržkone dejali Britanci. A ne glede za dejanski motiv tega postopnega umika iz nesporedne ruske (sovjetske) sfere, je treba priznati, da sta Kardelj in Tito - pa seveda tudi večina drugih tedanjih jugoslovanskih partijskih voditeljev (z izjemo Milovana Djilasa) zunanjo politiko svoje države vodila z neprimerno več občutka in senzibilnosti od današnjih slovenskih politikantov, ki mislijo, da bodo s tisto leseno kolibo pod Vršičem pozlatili odnose z Rusijo. Na eni strani bi naši provincialni "državniki" radi gradili posebno partnerstvo s to državo, na drugi pa so v skladu z doktrino zveze NATO na mejo z Rusijo poslali 40 vojakov. Radi bi bili všečni in v dobrih odnosih z obema stranema, pri čemer namerno pozabljamo, da je Slovenija de facto in de iure del zahodne politične, ekonomske, pravne in tudi vojaške hemisfere. Če bi se radi šli neuvrščenost, katere eden izmed očetov je bil prav Tito, potem naj slovenski politikanti zberejo pogum, stopijo pred ljudstvo in predlagajo izstop iz zveze NATO, morebiti pa celo referendum o članstvu v EU. Tega si, jasno, ne upajo narediti, ker nimajo jajc. Ker raje sedijo na dveh stolih in se prilizujejo obem. Nekaj časa je to še šlo, potem pa se je zgodba končala (o tem je pred dnevi na portalu+ pisal kolega Laris Gaiser).

 

Danes je zato zaskrbljujoče, s kakšno lahkoto naši najvišji državni funkcionarji spravljajo Slovenijo v podrejene odnose z drugimi državami. Da bi bili navzven videti še bolj pristni in podobni svojim ruskim "prijateljem", jih prav nič ne moti, če je program pred Rusko kapelico tudi močno versko obarvan. Za moderno Rusijo, kjer je pravoslavje ponovno pridobilo podobno težo, kot ga je imelo v obdobju Romanovih, je nekaj normalnega, če se politika in cerkev tesno prepletata. Našim politikom - no, vsaj tistim, ki se vsako leto zbirajo pod Vršičem - seveda ne moremo pripisati nekega pozitivnega odnosa do cerkve, kaj šele religije. V svojem bistvu so ciniki in nihilisti, iz Boga se delajo norca in zasmehujejo tiste, ki se deklarirajo kot kristjani. Celo tako daleč gredo, da čutijo prezir do narodov, ki veljajo za zelo pobožne. Toda, glej zlomka: ob pravoslavni verski ceremoniji pri Ruski kapelici nenadoma ne čutijo več takšnega odpora do religije. Človek bi ob tem sarkastično pripomnil, da bi polovica slovenskih politikov takoj sprejela pravoslavno vero, če le ne bi bila krščanska ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
1
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.308
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.069
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.453
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.021
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.110
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.051
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.247
08/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.715
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.126
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.716