Komentar

Laži, prevare in svoboda vesti: pri 40 stopinjah v senci ima Miro Cerar še posebej dolg nos

Vročina je res kul: mainstream medijem daje alibi za intelektualno preokupacijo s tem, da redno merijo temperaturo zraka in ugibajo, kdaj bomo dočakali nov vročinski rekord. Zaradi tega se jim ni treba ukvarjati z vladnimi lažmi, popolnim propadom zunanje politike, omejevanjem svobode vesti in uvajanjem instituta politične neprimernosti. A po vsaki ekstremni vročini pride enkrat občutna ohladitev.

05.08.2017 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   mediji   Vatikan   Milan Brglez   Miro Cerar   laži   Podgorica   Mike Pence   Magna Steyr   Boštjan M. Zupančič   investicija

Foto: Truman Show

Vsi našteti primeri so dejansko simptom ene in iste bolezni, ki pesti to državo. Tej bolezni se reče brezbrižnost. Večini je vseeno, kaj se dogaja. zato jih ne moti, če vlada laže, mediji pa v dobršni meri nekritično ponavljajo te laži.

Živimo v paralelnih svetovih. V enem je vse, kar pove oblast, absolutna resnica, država je uspešna na vseh področjih, človekove pravice so na vrhuncu, liberalna demokracija je nad vsem, mainstream mediji pa marljivo skrbijo za to, da skozi gosto sito cenzure slučajno ne bi padla kakšna neprijetna novica. Kajti če bi se to po kakšni neprevidnosti zgodilo, potem bi doživeli podobnp situacijo kot Truman Burbank v sijajnem filmu Petra Weira Trumanov Show. Truman vse življenje misli, da živi v realnem svetu, dokler se mu ne začnejo pojavljati dvomi v resničnost in avtentičnost sveta, v katerem živi. Hudič odnese šalo, ko mu z neba skoraj na glavo prileti reflektor. Je torej medijska realnost, ki jo o vladi Mira Cerarja prikazujejo slovenski mainstream mediji, podoben resničnostni show, le da poteka na ravni celotne države? Vam je že kdaj na glavo priletel kak inventar iz studia, kjer ustvarjajo Slovenijo? Če mislimo na serijo manipulacij, sprenevedanj in laži, ki jih vladna propagandna mašinerija v glavnem uspeva dobro "prodajati" ljudstvu, potem je odgovor pritrdilen. Gotovo vam je priletel, le da niste vedeli, za kaj gre. Zato bomo za podkrepitev te teze vzeli štiri primere, ki so se zgodili v letošnjem letu in dokazujejo, s kakšnimi perfidnimi lažmi nas krmi Cerarjeva oligarhija: Brglezov delovni obisk v Vatikanu (1), investicija graške Magne Steyr v Hočah (2), Cerarjevo srečanje z ameriškim podpredsednikom v Podgorici (3) in umik vladne podpore kandidaturi Boštjana M. Zupančiča za člana Odbora za človekove pravice OZN (4).

 

Pa začnimo v Vatikanu, kamor je februarja odšla slovenska parlamentarno-turistična delegacija, ki jo je vodil predsednik državnega zbora Milan Brglez, z njim pa so bii še generalna sekretarka Uršula Zore Tavčar ter poslanca Mitja Horvat (SMC) in Ljudmila Novak (NSi). Brglezov ključni sogovornik je bil znani vatikanski kardinal Angelo Sodano, pri katerem naj bi predsednik državnega zbora poskušal malce lobirati glede arbitraže. Toda slovenski mediji so največ pozornosti namenili "srečanju" Brgleza in svetega očeta; slovenski gost naj bi se Frančišku med pogovorom zahvalil ob 25-letnici priznanja Slovenije, izrekel pa naj bi mu tudi zahvalo za "moralno vodstvo, ki ga daje Evropi v teh kritičnih časih, in za njegovo zavzemanje za malega človeka oz. tiste, ki so pomoči najbolj potrebni". Poleg tega, so poročali mediji, je Brglez papeža ponovno povabil v Slovenijo in mu v dar izročil - potico. 

 

V resnici med papežem in Brglezom ni bilo nikakršnega sestanka, pač pa je bil predsednik državnega zbora pri papežu na t.i. splošni avdienci na Trgu Sv. Petra, kjer se ob takšnih priložnostih seveda zbere zelo zelo veliko ljudi. Če je Brglez med rokovanjem s papežem v tako kratkem času uspel izmenjati toliko vljudnostnih fraz, zahval in pohval, potem mu moramo čestitati. Tip je res neverjetno sposoben. Vsekakor bolj od Cerarja, kajne?

 

Gremo k naslednjem "grehu" te vlade: napovedana investicija Magne Steyr na Štajerskem je klasičen primer zlorabe oblasti, ki se jo poslužuje Cerarjeva oligarhija, da bi nezakonito in mimo regularnih poti omogočila zanjo nujno potrebno tujo "greenfield" investicijo. Medijski stampedo, ki je vsaj na začetku absolutno enostrasko prikazoval projekt, je v zadnjem času sicer malce popustil, vseeno pa so nekateri mediji - predvsem mislim na Večer - zelo očitno popustili pred interesi kapitala. A tudi to bi jim odpustili, če bi bil ta čist. Pa ni. zakaj pa mislite, da se Magna z lakirnico umika iz Gradca? Ker imajo tako radi Slovenijo, kjer jih bo vlada razveselila še milijonsko donacijo, ali zato ker jih deželna oziroma graška mestna oblast sili k temu zaradi strožjih okoljevarstvenih standardov? Niso vse lakirnice okolju prijazne. In to tudi ni vprašanje za milijon dolarjev. Dovolj je, da se povežete s kakšnim gornještajerskim novinarjem, ki je pripravljen govoriti o tem. Sicer pa o profesionalizmu in dobrih namenih Danajcev iz severa dovolj povedo vsi tipi, ki so jih Avstrijci pri nas najeli za "lobiranje" pri projektu lakirnice v Hočah. Ne šalim se, ampak v primerjavi z njimi so celo Walter Wolf, Jure Cekuta in ostali lobisti in posredniki iz afere Patria videti težki profesionalci.

 

Po Brglezovi vatikanski avanturi, v kateri je iz splošne avdience pri papežu nastalo "srečanje" dveh državnikov, ni čudno, da je podobne finte začel uporabljati tudi njegov formalni šef Miro Cerar. Ta je izkoristil letošnji dopust v Črni gori in mimogrede skočil še do Podgorice, kjer je pred dnevi potekalo srečanje držav t.i. Jadranske listine, častni gost pa je bil ameriški podpredsednik Mike Pence (ki bi utegnil sčasoma, če se bodo republikanci odrekli Donaldnu Trumpu in podprli impeachment, postati celo ameriški predsednik). Kaj je Cerar sploh počel na sestanku skupine držav, kjer Slovenija sploh ni članica, ni treba posebej ugibati. Želel je "urediti" to, česar Karl Erjavec, Borut Pahor in Stanislav Vidovič doslej niso zmogli. Prepričati Američane, naj javno podprejo uresničitev arbitražne razsodbe. Naj skratka malce "pritisnejo" na Hrvate, da se bodo omehčali.

 

Edina stvar, ki jo je premier Cerar v Podgorici naredil prav, je to, da na srečanje ni prišel v kopalkah in natikačih. Vse drugo je bila namreč napaka. Mike Pence se je z njim rokoval in fotografiral - tako kot z drugimi manj pomembnimi udeleženci konference. S pomembnimi je komuniciral tête-à-tête. S Cerarjem pač ni. Se je pa slikal z njim in v tistih nekaj sekundah je padla tudi kakšna vljudnostna fraza. Če ga je slovenski premier med tem dejansko začel "masirati" z arbitražno implementacijo, je šlo to zgolj skozi Američanova ušesa in na njegovem obrazu pustilo blagohoten nasmešek. Do tu človek še razume problem: našo državo vodijo diplomatski analfabeti in hribovci, ki se na gladkem parketu mednarodnih odnosov gibljejo, kot bi nosili gojzerje z žebljički v podplatih. Toda kje se konča zmajevanje z glavo in začne zaskrbljenost zaradi laganja? Zakaj je treba potem tako debelo lagati domači javnosti, češ da se je v Podgorici "Pence sešel s Cerarjem"? Odgovor je po mojem lahko samo eden: ker nas imajo Cerar, Erjavec in ostali rusofili, ki vodijo slovensko zunanjo politiko - na portalu+ se bomo v kratkem posvetili tudi Janezu Škrabcu, sivi eminenci Mladike! -, za totalne bedake. Ker mislijo, da laganja domači javnosti nihče ne bo zares opazil.

 

Četrta zgodba je še malce bolj sveža in se tiče pravice zaposlenih v državni upravi, da imajo svoje mnenje, mislijo s svojo glavo in si upajo tudi kritizirati državne institucije in posameznike, če ti svojega dela ne opravljajo v korist države in državljanov. Mislim seveda na dolgoletnega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjana M. Zupančiča, ki je na socialnih omrežjih v kratkem času dvakrat izrazil svoje mnenje, s katerim je očitno prekršil nenapisano (in seveda tudi protiustavno) "pravilo", da se ne javno ne sme oporekati vladarju ali celo dvomiti vanj. Napoleonov kompleks se kot ošpice širi med vladnimi ministrsti in visokimi državnimi uradniki, poleg tega je BMZ z nekaj prispevki v zadnjih mesecih - na portalu+ je denimo objavil izjemno bran komentar Udbovska deca (vir) - preveč očitno dregnil tja, kamor se ne sme. V trenutku, ko je bilo njegovo ime izpostavljeno kandidaturi za člana Odbora za človekove pravice, je postalo jasno, da ga bo ob prvi priložnosti doletelo maščevanje zdravih sil, ki so v tej državi na oblasti (pa naj se imenujejo levica ali desnica). Svoboda vesti, ki denimo meni omogoča, da skozi svobodo izražanja lahko napišem, kar mislim (in obenem po svojih najboljših močeh skrbim, da lahko na portalu+ objavljajo tudi drugi posamezniki, ki imajo kaj pametnega za napisati - ne glede na svoje politično prepričanje), je relativizirana, če jo država dovoljuje oziroma omogoča samo selektivno. No, povsem jasno je, da je medijska svoboda pri nas skrbno odmerjena in da na portalu+ zaenkrat še lahko objavljamo prispevke, ki jih mainstream mediji ne smejo.

 

Vsi našteti primeri so dejansko simptom ene in iste bolezni, ki pesti to državo. Tej bolezni se reče brezbrižnost. Večini je vseeno, kaj se dogaja. zato jih ne moti, če vlada laže, mediji pa v dobršni meri nekritično ponavljajo te laži. Toda če kdo izmed vas po spletu okoliščin ne spada v to kategorijo, potem se bo moral čim prej odločiti: bo še naprej živel v Trumanovem šovu in čakal, da ga naslednjič ubije kak odpadli medijski reflektor, ali pa bo začel aktivno razmišljati o uporu. Ius resistendi, pravica do upora, je namreč prav tako človekova pravica, ki mu omogoča, da se upre skorumpirani, lažnivi ali nasilni oblasti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
0
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.551
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.742
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.702
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.841
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.558
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.165
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.071
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 721
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.853
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 464