Komentar

O novinarskem aktivizmu ali kako slovenski mediji perfidno kreirajo politiko

Marko Pavlišič, ki je že komentiral na portalu+, se po več kot dveh letih vrača s tehtnim razmišljanjem o tem, kako mediji kreirajo politiko. Tekst je objavil na svojem blogu (vir) in je za objavo na našem portalu delno editiran. Gre za aktualno polemiko, pravzaprav medijski stampedo, v katerem se je znašel Boštjan M. Zupančič. No, Pavlišič se je lotil izvora "problema" - namreč tega, da se je vse skupaj začelo na časniku Dnevnik, ki se je - podobno kot Mladina - obregnil ob Zupančičev zapis na Facebooku 22. julija glede (ne)reakcij slovenske birokracije po že četrtem požaru nevarnih snovi v Sloveniji. BMZ je tedaj ugotavljal, da bi šli v Franciji zaradi takšnih škandalov ljudje že na ulice, medtem ko se pri nas ne zgodi nič. Ker je zapisal "debilni in debeli obrazi birokratk, ki sedijo v pisarnah in prekladajo papirje", se ga je najprej lotila Dnevnikova novinarka Meta Roglič, potem pa se je v spopad s profesorjem Zupančičem kolektivno vključilo uredništvo Dnevnika.

06.08.2017 22:30
Piše: Marko Pavlišič
Ključne besede:   Dnevnik   Boštjan M. Zupančič   Darijan Košir   Odbora OZN za človekove pravice   Vasilka Sancin   Mladina   RTV Slovenija   Facebook

Foto: N1

Naj najprej poudarim, da se mi ne zdi nič narobe, če želi kdorkoli vplivati na "politiko". Se pravi, na politike, kajti politika je stvar vseh nas. Še premalo se zavedamo, kaj vse je odvisno od nje. In v bistvu so vse politične javne izjave - v času socialnih omrežij pa je to praktično že vsak (političen) twit ali Facebook zapis - vplivanje na politiko. Toliko bolj, če ga povzame še kateri od medijev, kar recimo televizijske politične oddaje redno počnejo, pa tudi spletni in tiskani mediji. Je pa seveda prav, da se to počne transparentno. Tudi novinarji, če že radi poudarjajo, da je njihovo delo poslanstvo, naj ga opravljajo profesionalno.

 

Tale prispevek je v bsitvu nastal na osnovi kratke debate, ki sem jo imel z Darijanom Koširjem (urednikom na Dnevniku, op. uredn.):

 

Če bi brali @Dnevnik_si bi videli, da so se to že zmenili. In tudi drug kandidat je že.

— Darijan Košir (@DKosir7), 3. avgust 2017

 

na kar sem jaz to komentiral z:

 

Cela zadeva mi izgleda bolj kot medijski pritisk na @vladaRS kot sprejeta odločitev. Seveda pa @MiroCerar pada na takšne finte.

— Marko Pavlišič (@MarkoPavlisic) 4. avgust, 2017

 

 

Celo debato si lahko preberete na tejle povezavi na twiterju.

 

 

 

 

Zakaj sem torej mnenja, da gre tukaj bolj za medijski pritisk, kot pa novinarsko poročanje o odločitvi? Če preberete Dnevnikov članek na hitro, boste dobili občutek, da je slovenska vlada že kar odločena, da bo v Odboru OZN za človekove pravice pristala Vasilka Sancin. Da so vladni predstavniki (množina!) ocenili, da bi Boštjan M. Zupančič težko deloval v omenjenem odboru. Če pa preberete podrobno, boste razbrali:

 

  • da je vlada BMZ podprla za člana odbora
  • da bo minister Karl Erjavec šele predlagal spremembo
  • da bo po vsej verjetnosti predlagal Vasilko Sancin
  • da je bil Goran Klemenčič proti BMZ, ampak je njegovo ministrstvo vseeno pripravilo predlog za njegovo kandidaturo, ki jo je vlada potrdila.

 

 

Članek v Dnevniku poda še mnenje Matjaža Grudna, anonimno mnenje iz pravosodnega ministrstva in potrditev Vasilke Sancin, da je res tudi ona želela na to funkcijo. Skratka, iz dejstev, ki jih izvlečemo iz članka, čeprav se moramo kar potruditi, lahko sklepamo, da gre za klasičen članek, kjer nekdo želi pač vplivati na vlado, pri tem se pa ne želi razkriti. Ali mu gre bolj v nos BMZ, ali gre predvsem to, da se najde mesto za Vasilko Sancin, niti ni pomembno.

 

Glede na razmere je jasno, koga iz vlade boš poklical, če želiš dobiti potrditev za nekaj, kar sicer podpira predsednik vlade Miro Cerar. Karl Erjavec je pač že v predvolilnem času in bo vsako takšno zadevo z veseljem pograbil. Če bi medij - v tem primeru Dnevnik - želel korektno opraviti svoje delo, bi pridobil vsaj še mnenje s strani največje vladne stranke (SMC) oziroma s strani tistega, ki je pooblaščen za zastopanje vlade (predsednik) ali vsaj službe za odnose z javnostmi. Od nikogar izmed teh niso pridobili odgovora. Če so poskušali, pa lahko le ugibamo.

 

Takšno medijsko delovanje ni nič posebnega. In je učinkovito. Slovenska vlada namreč deluje kot skupek vrtnarjev (ministrov), ki vsak obdeluje svoj visoko ograjen vrt, kaj je okoli, pa jih v glavnem ne zanima. In če v vladi ni nikogar, ki bi ga neka zadeva prav posebej zanimala, potem gre to dokaj neopaženo mimo, pri čemer seveda pomaga, če mediji pred tem že poročajo, da je bilo to in to "že itak dogovorjeno". Da potem vsi mislijo, da je dogovorjeno. Toda če bi vprašali vsakega posebej, pa je vprašanje, če bi sploh vedeli, da so se o tem dogovarjali.

 

Podobni mehanizmi seveda delujejo tudi pri poslancih. Ničkolikorat so mi mediji v naprej sporočili, kaj vse je že koalicijsko usklajeno, a so bila usklajevanja sklicana šele čez par dni. Medijska krajina v Sloveniji pa je takšna, da novico enega hitro poberejo drugi in objavijo novico o novici. Zelo podoben članek kot v Dnevniku so naslednji dan objavili nacionalka (MMC), Mladina in Večer.

 

Vsekakor bo zanimivo spremljati, kakšen bo razplet. Če se bo izkazalo, da bo vlada res naredila tako, kot je napovedano, potem se je vsekakor za vprašati, kakšno vlado imamo, če sprejema odločitve, ki jih nato z levo roko spremeni. Mimogrede: koliko je kritik o sodniku na Evropskem sodišču za človekove pravice, kjer je BMZ služboval od 1998, pred tem pa je bil 5 let slovenski ustavni sodnik?

 

Pa še to: Darijan Košir je seveda tisti Košir, ki je bil tiskovni predstavnik Pahorjeve vlade. Tako da so mu ti mehanizmi popolnoma znani. Kot tudi to, katera je njegova intimna politična opcija. Nič narobe s tem. Vsak ima svojo. Je pa fajn, da se ve.

 

 

Marko Pavlišič je nekdanji poslanec, sicer pa poslovnež, kolesar in liberalec. Njegova stališča ne odražajo nujnio stališč uredništva portala+.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
3
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,318
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,264
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,899
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,236
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,252
08/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 856
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,019