Razkrivamo

Perfidno: Cerarjeva vlada si je za referendumsko kampanjo za 2. tir skrivaj dodelila 100.000 evrov iz proračunskih rezerv!

Vili Kovačič, eden najbolj aktivnih predstavnikov civilne družbe pri nas, je včeraj kot pobudnik referenduma o t.i. drugem tiru na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo. Cerarjeva vlada je namreč sklenila, da se bo vključila v predreferendumsko kampanjo, v ta namen pa si je iz proračunske rezerve dodelila skoraj 100.000 evrov denarja, s katerim bo financirala svojo propagando. Toda kar je še huje, ugotavlja Kovačič, slovenska vlada tega sklepa sploh niti ni objavila. Kdor ga je hotel najti, je moral izbrskati vsebino dnevnega reda 144. redne seje vlade z dne 20. julija 2017, kajti pod oznako "9.3. Predlog za sodelovanje v referendumski kampanji ob zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper" (vir) so Cerarjevi skrili 97.000 evrov "honorarja" za svojo kampanjo. Ustavno pritožbo Vilija Kovačiča smo zaradi večje razumljivosti delno priredili za objavo na portalu+.

08.08.2017 21:34
Piše: Vili Kovačič
Ključne besede:   vlada   2. tir   referendum   financiranje   ustavno sodišče   pritožba   Miro Cerar   Vili Kovačič   diskriminacija

Foto: vlada.si

Vse kršitve mednarodnega prava, ki jih je OVSE v poročilu navedla za Erdoganov spomladanski referendum v Turčiji, so prisotne tudi v Sloveniji zaradi izpodbijanega sklepa vlade in izpodbijanega Zakona o volilni in referendumski kampanji.

Mednarodno pravo, h kateremu se je zavezala Slovenija in je del našega ustavnega sistema, zahteva, da je referendumska kampanja obeh strani enakovredna oziroma da je igrišče ravno in ne nagnjeno ("level playing field"). Mednarodna konvencija o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR, International Covenant on Civil and Political Rights) določa, da država mora zagotoviti, da ni nesorazmerne porabe sredstev v korist ene ali druge strani ("ensure that the free choice of voters is not undermined or the democratic process distorted by the disproportionate expenditure on behalf of any candidate or party"). Kodeks (včasih tudi preveden kot "zakonik") dobrih referendumskih praks Beneške komisije zahteva, da morajo oblasti v referendumski kampanji ostati nevtralne ("Administrative authorities must observe their duty of neutrality, which is one of the means of ensuring that voters can form an opinion freely."). Kodeks dobrih referendumskih praks, kot je v praksi interpretiran s strani OVSE in Beneške komisije, tudi zahteva, da država volivcem omogoči nepristranske informacije z argumenti za in proti ("provide voters with impartial information setting out the arguments of the supporters and opponents"). Zahteva, da država volivcem posreduje uravnoteženo gradivo obeh strani ("provide voters with balanced campaign material from the two sides"). Kakšna je pravilna interpretacija teh dokumentov, je razvidno iz prakse Beneške komisije in OVSE, na primer v zadnjem poročilu OVSE o referendumih (npr. v Turčiji aprila letos). Povzetek argumentov je v tiskovnem poročilu OVSE, kjer je kot največja kršitev mednarodnih pravil referendumov poudarjena prav neenakost orožij obeh strani v referendumski kampanji. Naslov poročila OVSE se glasi "Pomanjkanje enakih možnosti, enostransko medijsko poročanje in omejitve temeljnih pravic povzročile izkrivljeno igrišče na turškem referendumu".

 

Čeprav gre le za "kodeks dobrih referendumskih praks" in čeprav ICCPR govori le o volitvah in ne tudi o referendumih, sta Beneška komisija in OVSE te dokumente v zadnjih desetih letih povzdignila na raven zavezujočega mednarodnega prava, saj govorita o "zavezah" ("commitments") in v primeru nespoštovanja o "kršitvah". Večina držav je zakonodajo s temi dokumenti že uskladila in so del njihove ustave v vsebinskem pomenu. Slovenija pa zakonodaje ni uskladila in vlada mednarodnih zavez, h katerim se je država zavezala, sploh ne pozna. Cerarjeva vlada je sprejela sklep, da bo financirala le eno stran na referendumu. Ta sklep nasprotuje Kodeksu dobrih referendumskih praks, nasprotuje 25. členu ICCPR, nasprotuje 39. členu ustave (in 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah), saj neustavno omejuje pravico do izražanja v kampanji. Krši tudi 44. člen, 14. člen, 15. člen in ustavno pravico do glasovanja na referendumu (90. in 43. in 44. člen ustave).

 

Kot pobudniku referenduma in vodji kampanje "proti", pa tudi ostalim 40.000 podpisnikom referendumske pobude in volivcem, ki nameravajo pri referendumu sodelovati, krši svobodo izražanja, ustavno pravico do glasovanja na referendumu, pravici iz 14. in 44. člena in ostale prej navedene.

 

Neustaven je tudi Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), ker ne ureja referendumske kampanje skladno z navedenimi mednarodnimi dokumenti. Ne vsebuje pravil, po katerih bi država zagotovila:

 

- da bo referendumska kampanja obeh strani enakovredna,

- da ni nesorazmerne porabe sredstev v korist ene ali druge strani,

- da oblasti ostanejo v referendumski kampanji nevtralne,

- da bo volivcem omogočila nepristranske informacije z argumenti za in proti in

- da država volivcem posreduje uravnoteženo gradivo obeh stran

 

 

ZVRK zaradi te neustavne pravne praznine nasprotuje Kodeksu dobrih referendumskih praks, nasprotuje 25. členu ICCPR, nasprotuje 39. členu ustave (in 10. členu EKČP), saj neustavno omejuje pravico do izražanja v kampanji. Krši tudi 44. člen, 14. člen, 15. člen ter ustavno pravico do glasovanja na referendumu (90. in 43. in 44. člen ustave). Zato vlagam pobudo, da Ustavno sodišče to neskladje ugotovi.

 

Poleg navedenega je neustaven še 3. člen in 6. odstavek 4. člena ZVRK, ki sta v neposrednem nasprotju z vsemi citiranimi določbami mednarodnih dokumentov, saj omogočata, da se vlada aktivno postavi na eno stran v referendumu, sodeluje v kampanji na eni strani in le sebi dodeli proračunska sredstva za kampanjo.

 

Pravni interes za vložitev pobude izkazujem, saj sem pobudnik referenduma. Izpodbijane zakonske določbe ter sklep vlade posegajo v moje pravice, da lahko izvajam kampanjo; pravice, da lahko enakovredno z drugo stranjo izvajam kampanjo, postavljajo mene in ostale pobudnike referenduma v neenak položaj. Tudi če z ustavno pritožbo ne bi uspel, izkazujem pravni interes za vložitev pobude za izpodbijanje zakonskih določb, saj vlada s tem, ko agitira "za", pri referendumu in organizira kampanjo "za", posega v moje pravice, saj mi s pomanjkanjem nevtralnosti onemogoča enakovredno predstavitev mojih stališč volivcem.

 

Vse kršitve mednarodnega prava, ki jih je OVSE v poročilu navedla za referendum v Turčiji, so prisotne tudi v Sloveniji zaradi izpodbijanega sklepa vlade in izpodbijanega ZVRK. Medtem ko demokratične države iščejo poti za širitev vpliva državljanov tudi tako, da zagotavljajo enake možnosti za večjo udeležbo na referendumu in široko informiranost o stališčih obeh strani, se pri nas odvija obraten proces - proces diskriminacije davkoplačevalcev, ki so z 48.222 podpisi zahtevali referendum. Finančno protežiranje vladne strani vodi tudi v diskriminacijo organizatorjev kampanje na strani državljanov.

 

Ustavnemu sodišču zato predlagam, da razveljavi izpodbijani sklep vlade in ugotovi, da je ZVRK zaradi omenjenih kršitev neskladen z ustavo (neustavna pravna praznina), razveljavi pa tudi 6. odstavek 4. člena ZVRK in 3. člen ZVRK v delu, v katerem omogoča, da je vlada organizator kampanje.

 

Glede na urgentno tematiko predlagam, da ustavno sodišče zadevo obravnava absolutno prednostno in da do končne odločitve izda sklep o začasnem zadržanju izvajanja sklepa vlade ter naloži vladi, da sklep odpravi in sprejme nov sklep, ki bo glede porabe proračunskih sredstev postavil zagovornike referenduma in zagovornike vlade v enak položaj. To pomeni dodelitev enakih sredstev (vsaki strani 97.000 evrov), ali pa delitev tega zneska na dve polovici (vsakemu po 48.500 evrov). Predlagam tudi, da ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvajanje 6. odstavka 4. člena ZVRK. Odločitev v prid enakosti akterjev pri izvedbi referenduma ne povzroča nobene škode oziroma je ta minimalna v primerjavi s škodo, ki nastane ob izvedbi referenduma v pogojih, v katerih smo pobudniki referenduma in volivci diskriminirani. Tudi ne pomeni podaljšanja roka za izvedbo referenduma. V kolikor pa bi zaradi odprave te neenakosti do spremembe datuma vendarle prišlo, pa to ni v nasprotju z enakostjo, ki jo zahtevamo in ne ogroža izvedbe referenduma. Apeliram na ustavno sodišče, ki ima to moč, da opisano neenakopravnost in neustavnost  odpravi, naj to stori čim prej in v dobrobit vseh državljanov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
8
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.525
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.554
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.308
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.005
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.134
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758