Razkrivamo

Perfidno: Cerarjeva vlada si je za referendumsko kampanjo za 2. tir skrivaj dodelila 100.000 evrov iz proračunskih rezerv!

Vili Kovačič, eden najbolj aktivnih predstavnikov civilne družbe pri nas, je včeraj kot pobudnik referenduma o t.i. drugem tiru na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo. Cerarjeva vlada je namreč sklenila, da se bo vključila v predreferendumsko kampanjo, v ta namen pa si je iz proračunske rezerve dodelila skoraj 100.000 evrov denarja, s katerim bo financirala svojo propagando. Toda kar je še huje, ugotavlja Kovačič, slovenska vlada tega sklepa sploh niti ni objavila. Kdor ga je hotel najti, je moral izbrskati vsebino dnevnega reda 144. redne seje vlade z dne 20. julija 2017, kajti pod oznako "9.3. Predlog za sodelovanje v referendumski kampanji ob zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper" (vir) so Cerarjevi skrili 97.000 evrov "honorarja" za svojo kampanjo. Ustavno pritožbo Vilija Kovačiča smo zaradi večje razumljivosti delno priredili za objavo na portalu+.

08.08.2017 21:34
Piše: Vili Kovačič
Ključne besede:   vlada   2. tir   referendum   financiranje   ustavno sodišče   pritožba   Miro Cerar   Vili Kovačič   diskriminacija

Foto: vlada.si

Vse kršitve mednarodnega prava, ki jih je OVSE v poročilu navedla za Erdoganov spomladanski referendum v Turčiji, so prisotne tudi v Sloveniji zaradi izpodbijanega sklepa vlade in izpodbijanega Zakona o volilni in referendumski kampanji.

Mednarodno pravo, h kateremu se je zavezala Slovenija in je del našega ustavnega sistema, zahteva, da je referendumska kampanja obeh strani enakovredna oziroma da je igrišče ravno in ne nagnjeno ("level playing field"). Mednarodna konvencija o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR, International Covenant on Civil and Political Rights) določa, da država mora zagotoviti, da ni nesorazmerne porabe sredstev v korist ene ali druge strani ("ensure that the free choice of voters is not undermined or the democratic process distorted by the disproportionate expenditure on behalf of any candidate or party"). Kodeks (včasih tudi preveden kot "zakonik") dobrih referendumskih praks Beneške komisije zahteva, da morajo oblasti v referendumski kampanji ostati nevtralne ("Administrative authorities must observe their duty of neutrality, which is one of the means of ensuring that voters can form an opinion freely."). Kodeks dobrih referendumskih praks, kot je v praksi interpretiran s strani OVSE in Beneške komisije, tudi zahteva, da država volivcem omogoči nepristranske informacije z argumenti za in proti ("provide voters with impartial information setting out the arguments of the supporters and opponents"). Zahteva, da država volivcem posreduje uravnoteženo gradivo obeh strani ("provide voters with balanced campaign material from the two sides"). Kakšna je pravilna interpretacija teh dokumentov, je razvidno iz prakse Beneške komisije in OVSE, na primer v zadnjem poročilu OVSE o referendumih (npr. v Turčiji aprila letos). Povzetek argumentov je v tiskovnem poročilu OVSE, kjer je kot največja kršitev mednarodnih pravil referendumov poudarjena prav neenakost orožij obeh strani v referendumski kampanji. Naslov poročila OVSE se glasi "Pomanjkanje enakih možnosti, enostransko medijsko poročanje in omejitve temeljnih pravic povzročile izkrivljeno igrišče na turškem referendumu".

 

Čeprav gre le za "kodeks dobrih referendumskih praks" in čeprav ICCPR govori le o volitvah in ne tudi o referendumih, sta Beneška komisija in OVSE te dokumente v zadnjih desetih letih povzdignila na raven zavezujočega mednarodnega prava, saj govorita o "zavezah" ("commitments") in v primeru nespoštovanja o "kršitvah". Večina držav je zakonodajo s temi dokumenti že uskladila in so del njihove ustave v vsebinskem pomenu. Slovenija pa zakonodaje ni uskladila in vlada mednarodnih zavez, h katerim se je država zavezala, sploh ne pozna. Cerarjeva vlada je sprejela sklep, da bo financirala le eno stran na referendumu. Ta sklep nasprotuje Kodeksu dobrih referendumskih praks, nasprotuje 25. členu ICCPR, nasprotuje 39. členu ustave (in 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah), saj neustavno omejuje pravico do izražanja v kampanji. Krši tudi 44. člen, 14. člen, 15. člen in ustavno pravico do glasovanja na referendumu (90. in 43. in 44. člen ustave).

 

Kot pobudniku referenduma in vodji kampanje "proti", pa tudi ostalim 40.000 podpisnikom referendumske pobude in volivcem, ki nameravajo pri referendumu sodelovati, krši svobodo izražanja, ustavno pravico do glasovanja na referendumu, pravici iz 14. in 44. člena in ostale prej navedene.

 

Neustaven je tudi Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), ker ne ureja referendumske kampanje skladno z navedenimi mednarodnimi dokumenti. Ne vsebuje pravil, po katerih bi država zagotovila:

 

- da bo referendumska kampanja obeh strani enakovredna,

- da ni nesorazmerne porabe sredstev v korist ene ali druge strani,

- da oblasti ostanejo v referendumski kampanji nevtralne,

- da bo volivcem omogočila nepristranske informacije z argumenti za in proti in

- da država volivcem posreduje uravnoteženo gradivo obeh stran

 

 

ZVRK zaradi te neustavne pravne praznine nasprotuje Kodeksu dobrih referendumskih praks, nasprotuje 25. členu ICCPR, nasprotuje 39. členu ustave (in 10. členu EKČP), saj neustavno omejuje pravico do izražanja v kampanji. Krši tudi 44. člen, 14. člen, 15. člen ter ustavno pravico do glasovanja na referendumu (90. in 43. in 44. člen ustave). Zato vlagam pobudo, da Ustavno sodišče to neskladje ugotovi.

 

Poleg navedenega je neustaven še 3. člen in 6. odstavek 4. člena ZVRK, ki sta v neposrednem nasprotju z vsemi citiranimi določbami mednarodnih dokumentov, saj omogočata, da se vlada aktivno postavi na eno stran v referendumu, sodeluje v kampanji na eni strani in le sebi dodeli proračunska sredstva za kampanjo.

 

Pravni interes za vložitev pobude izkazujem, saj sem pobudnik referenduma. Izpodbijane zakonske določbe ter sklep vlade posegajo v moje pravice, da lahko izvajam kampanjo; pravice, da lahko enakovredno z drugo stranjo izvajam kampanjo, postavljajo mene in ostale pobudnike referenduma v neenak položaj. Tudi če z ustavno pritožbo ne bi uspel, izkazujem pravni interes za vložitev pobude za izpodbijanje zakonskih določb, saj vlada s tem, ko agitira "za", pri referendumu in organizira kampanjo "za", posega v moje pravice, saj mi s pomanjkanjem nevtralnosti onemogoča enakovredno predstavitev mojih stališč volivcem.

 

Vse kršitve mednarodnega prava, ki jih je OVSE v poročilu navedla za referendum v Turčiji, so prisotne tudi v Sloveniji zaradi izpodbijanega sklepa vlade in izpodbijanega ZVRK. Medtem ko demokratične države iščejo poti za širitev vpliva državljanov tudi tako, da zagotavljajo enake možnosti za večjo udeležbo na referendumu in široko informiranost o stališčih obeh strani, se pri nas odvija obraten proces - proces diskriminacije davkoplačevalcev, ki so z 48.222 podpisi zahtevali referendum. Finančno protežiranje vladne strani vodi tudi v diskriminacijo organizatorjev kampanje na strani državljanov.

 

Ustavnemu sodišču zato predlagam, da razveljavi izpodbijani sklep vlade in ugotovi, da je ZVRK zaradi omenjenih kršitev neskladen z ustavo (neustavna pravna praznina), razveljavi pa tudi 6. odstavek 4. člena ZVRK in 3. člen ZVRK v delu, v katerem omogoča, da je vlada organizator kampanje.

 

Glede na urgentno tematiko predlagam, da ustavno sodišče zadevo obravnava absolutno prednostno in da do končne odločitve izda sklep o začasnem zadržanju izvajanja sklepa vlade ter naloži vladi, da sklep odpravi in sprejme nov sklep, ki bo glede porabe proračunskih sredstev postavil zagovornike referenduma in zagovornike vlade v enak položaj. To pomeni dodelitev enakih sredstev (vsaki strani 97.000 evrov), ali pa delitev tega zneska na dve polovici (vsakemu po 48.500 evrov). Predlagam tudi, da ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvajanje 6. odstavka 4. člena ZVRK. Odločitev v prid enakosti akterjev pri izvedbi referenduma ne povzroča nobene škode oziroma je ta minimalna v primerjavi s škodo, ki nastane ob izvedbi referenduma v pogojih, v katerih smo pobudniki referenduma in volivci diskriminirani. Tudi ne pomeni podaljšanja roka za izvedbo referenduma. V kolikor pa bi zaradi odprave te neenakosti do spremembe datuma vendarle prišlo, pa to ni v nasprotju z enakostjo, ki jo zahtevamo in ne ogroža izvedbe referenduma. Apeliram na ustavno sodišče, ki ima to moč, da opisano neenakopravnost in neustavnost  odpravi, naj to stori čim prej in v dobrobit vseh državljanov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
0
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
17
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,345
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,713
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,172
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 984
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,139