Komentar

Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele

Kriza na korejskem polotoku se poglablja, retorika Kim Jong Una in Donalda Trumpa je vedno ostrejša. Vmes se pojavlja še zgodba o Iranu, ki je v Severno Korejo pred leti skril svoje jedrske znanstvenike. Na drugem koncu sveta se odvija še en eksperiment Georgea Sorosa - tokrat bi rad z oblasti vrgel venezuelskega predsednika, saj bi tako v igro vpletel svojega sovražnika Donalda Trumpa. Svet že dolgo ni bil v tako nevarni "trikotni" igri, pravi naš komentator Laris Gaiser.

13.08.2017 19:28
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Severna Koreja   Iran   ZDA   Kim Jong Un   Donald Trump   jedrske konice   Venezuela   Nicolas Maduro   Goldman Sachs   George Soros   PDVSA

Da ga George Soros v Venezueli ne bi stisnil v kot, je Donald Trump junija prosil banko Goldman Sachs, da na trgu kupi 2.8 milijarde dolarjev obveznic venezuelske naftne družbe PDVSA in s tem za nekaj časa podaljša Madurov režim.

Pred dnevi sem za časnik Večer (vir) komentiral dogajanja na Korejskem polotoku in ocenil, da je situacija izredno resna. Kim Jong Un nespametno stopnjuje napetost in se vedno bolj kaže kot izredno slab strateg. Neprekinjeno izkazovanje lastne moči, napihovanje v vojaški zmogljivosti in stopnjevanje besedne vojne – vse to se mu bo maščevalo. Washington mora v Tihem oceanu ostati trdno na strani Japonske in ostalih regionalnih zaveznikov, če ne želi, da bi se zaradi panike, ki bi jo povzročil občutek zapuščenosti, sprožila oborožitvena tekma. Ena sama napaka lahko poruši celoten geostrateški sistem v Pacifiku. Ameriški predsednik Donald Trump, pametno, neposredno ne ukrepa in s tem izkazuje spoštovanje do zgodovinskega pokroviteljstva Kitajske nad Severno Korejo. V kolikor bi Peking zadevo rešil, bi ga čakali dobri posli z ZDA, v kolikor pa mu to ne bi uspelo, bi se svetu obelodanila politična norost Kim Jong Una ter dvoličnost oz. nemoč Kitajske, to pa bi posledično - še dodatno - legitimiralo pozicijo Washingtona. Če se bodo prekoračile vse meje, je možnost intervencije zagotovo realna, a v tistem trenutku bodo strateške posledice znotraj širšega scenarija izredno nepredvidljive. Severna Koreja je le vrh precej večje ledene gore. Celotna situacija se lahko realno razume le, če se upošteva dejstvo, da ko Trump reagira na provokacije Severne Koreje, dejansko igra "trikotno" igro z Iranom.

 

 

Koreja kot strateška rezerva

 

Ko se je Iran pred leti znašel pod mednarodnim pritiskom in je bila nanj usmerjena vsa mednarodna pozornost, so tamkajšnji strokovnjaki za razvoj jedrskega orožja emigrirali v najbolj izolirano državo na svetu. Zatočišče so našli v Severni Koreji, kjer so lahko nadaljevali z raziskavami. Dogovor je bil jasen: Kim Jong Un bo dobil lastno jedrsko orožje – zaradi katerega se danes počuti dovolj varnega, da lahko dnevno provocira velikane sveta –, a večji del izdelkov bo moral prodati Teheranu, ki bi tako posredno prišel do jedrskih konic, ki jih doma ni smel izdelati. Iran je slepil Zahod z zavlačevanjem pogajanj in podpisom jedrskega sporazuma, da je lahko daleč od oči svetovne javnosti nemoteno nadaljeval razvoj na drugem koncu sveta. Pogodba o neširjenju jedrskega orožja državam podpisnicam, ki niso jedrska sila, prepoveduje izdelavo jedrskega orožja, vendar pa ne prepoveduje nakupa.

 

Tako ob spoštovanju vseh mednarodnih pogodb Iran postaja jedrska sila. O tem se je seveda prepovedano pogovarjati, ker bi moral posledično Izrael nemudoma reagirati, posledice pa bi bile za stabilnost Bližnjega vzhoda nesprejemljive. Znotraj tega scenarija se lahko bolje razumejo pravi razlogi za velike orožarske pogodbe, ki sta jih pred kratkim podpisale ZDA in Savdsko Arabija.

 

 

Intervencija v Venezueli je past

 

Drugo vroče območje, na katerem je Trumpova administracija posredno angažirana, je Venezuela, ki je v času Huga Chaveza izredno tesno sodelovala z Iranom, ki je pred leti sredi venezuelskega pragozda odprl "tovarno koles". Naslednik Chaveza, Nicolas Maduro, se je izkazal za nesposobnega voditi državo. Vsi bi ga radi zamenjali. Tudi Trump, a zadeve niso preproste, ker se v resnici na ulicah Caracasa bije bitka za destabilizacijo Bele hiše, sam predsednik ZDA pa se zaveda, da ne sme vstopiti v to izredno dobro pripravljeno past. Ne glede na vso protiameriško retoriko nekoč Chaveza in zdaj Madura je Venezuela od nekdaj življenjsko odvisna od Washingtona. Več kot 97 % državnega proračuna temelji na prodaji nafte s strani državnega podjetja PDVSA, največji izvozni trg pa predstavljajo prav Združene države. Venezuelska nafta je dobra, a izredno težka. Zato potrebuje posebne rafinerije, ki so večinoma v lasti severnoameriških korporacij.

 

Padec cene nafte je v Venezueli povzročil socialno in politično krizo. Maduro je ostal brez denarja za podkupovanje državljanov z državnimi subvencijami. Ljudje so šli na ulice, vendar ne glede na zgodovinsko tradicijo južnoameriških držav lahko opazimo, da po dolgih mesecih neredov in očitne Madurove nesposobnosti, vojska ni sprožila udara oz. ni vzela – kot bi bilo logično pričakovati – vajeti v svoje roke. Scenarij je malo verjeten, dokler vojaki vedo, da nimajo podpore največjega izvoznega partnerja, torej ZDA.

 

V južnoameriški tragikomediji, kjer se politiki povzpnejo na oblast s proti yankee retoriko, a se na oblasti lahko obdržijo le z njihovo pomočjo, se zadeve ne bodo odvile, dokler se ne bodo uredili nekateri zunanji faktorji. Ker Maduro to ve, je v petek po telefonu poklical Trumpa. Ker Trump to ve - in ne želi da bi ga svet označil za podpornika diktatorskih režimov -, mu ni dvignil slušalke.

 

 

 

"Bilo kuda, Soros svuda"

 

Ljudje v Venezueli pa niso šli na ulice čisto brez spodbude. Točno 11. maja letos je nevladna organizacija International Crisis Group – ustanovljena v času razpada Jugoslavije in financirana s strani Georgea Sorosa – izdala dokument Venezuela: recept za spopad (vir),, v katerem so točno opisani postopki za zamenjavo režima v Caracasu. Ni potrebno dodati, da so se seveda vse predvidene faze na terenu tudi udejanjile s strani aktivistov in nevednih državljanov.

 

Soros, eden najbogatejših ljudi sveta, podpornik Demokratov in liberalnih medijev, sovraži Trumpa in podpira vse možne aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do njegovega odhoda iz Bele hiše. Venezuela je žal le delček te igre. Trump se tega zaveda in da ga Soros ne bi stisnil v kot, dokler se na obzorju ne prikaže boljša rešitev, je junija prosil banko Goldman Sachs, da na trgu kupi 2.8 milijarde dolarjev obveznic venezuelske naftne družbe PDVSA in tako posredno omogočil preživetje tamkajšnjemu državnemu proračunu, torej državljanom za nekaj mesecev.

 

Igram finančnega politika je politik odgovoril s finančnimi sredstvi. Investicija Goldman Sachsa je varovalka. Maduro lahko odide šele takrat, ko se bo našla primerna rešitev. Finančni svet si ne more privoščiti nemirov ali destabilizacije. Obveznice družbe PDVSA se lahko prodajo le, ko bodo garantirale vračilo investicije. Trump, ne glede na retoriko, bolj neposredno ne more intervenirati ter svetu in Venezueli podaljšati časa za iskanje rešitve. Razmišljanja bo ta teden spodbujal tudi podpredsednik Mike Pence s potovanjem po Južni Ameriki. V kolikor bi njegov šef nastopil drugače, bi ga celotna Južna Amerika po standardnem postopku označila za kolonizatorja in ves svet bi ga opisoval kot nekompetentneža, ki ne spoštuje tuje suverenosti in izkorišča revnejše države.

 

Zunanja politika je večplastna igra, ki se lahko razume le s poglobljenim pristopom in odstranjevanjem megle, v katero je skrita. Zagotovo pa nima smisla o njej pisati na podlagi informacij iz druge roke ter prodajati zgodbe, ki nam ne predstavijo širšega konteksta in nas pustijo še naprej ... v še bolj gosti megli.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
14
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.734
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.590
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.920
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.422
05/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.784
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.052
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.633
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.508
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.483
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.337