Komentar

Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele

Kriza na korejskem polotoku se poglablja, retorika Kim Jong Una in Donalda Trumpa je vedno ostrejša. Vmes se pojavlja še zgodba o Iranu, ki je v Severno Korejo pred leti skril svoje jedrske znanstvenike. Na drugem koncu sveta se odvija še en eksperiment Georgea Sorosa - tokrat bi rad z oblasti vrgel venezuelskega predsednika, saj bi tako v igro vpletel svojega sovražnika Donalda Trumpa. Svet že dolgo ni bil v tako nevarni "trikotni" igri, pravi naš komentator Laris Gaiser.

13.08.2017 19:28
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Severna Koreja   Iran   ZDA   Kim Jong Un   Donald Trump   jedrske konice   Venezuela   Nicolas Maduro   Goldman Sachs   George Soros   PDVSA

Da ga George Soros v Venezueli ne bi stisnil v kot, je Donald Trump junija prosil banko Goldman Sachs, da na trgu kupi 2.8 milijarde dolarjev obveznic venezuelske naftne družbe PDVSA in s tem za nekaj časa podaljša Madurov režim.

Pred dnevi sem za časnik Večer (vir) komentiral dogajanja na Korejskem polotoku in ocenil, da je situacija izredno resna. Kim Jong Un nespametno stopnjuje napetost in se vedno bolj kaže kot izredno slab strateg. Neprekinjeno izkazovanje lastne moči, napihovanje v vojaški zmogljivosti in stopnjevanje besedne vojne – vse to se mu bo maščevalo. Washington mora v Tihem oceanu ostati trdno na strani Japonske in ostalih regionalnih zaveznikov, če ne želi, da bi se zaradi panike, ki bi jo povzročil občutek zapuščenosti, sprožila oborožitvena tekma. Ena sama napaka lahko poruši celoten geostrateški sistem v Pacifiku. Ameriški predsednik Donald Trump, pametno, neposredno ne ukrepa in s tem izkazuje spoštovanje do zgodovinskega pokroviteljstva Kitajske nad Severno Korejo. V kolikor bi Peking zadevo rešil, bi ga čakali dobri posli z ZDA, v kolikor pa mu to ne bi uspelo, bi se svetu obelodanila politična norost Kim Jong Una ter dvoličnost oz. nemoč Kitajske, to pa bi posledično - še dodatno - legitimiralo pozicijo Washingtona. Če se bodo prekoračile vse meje, je možnost intervencije zagotovo realna, a v tistem trenutku bodo strateške posledice znotraj širšega scenarija izredno nepredvidljive. Severna Koreja je le vrh precej večje ledene gore. Celotna situacija se lahko realno razume le, če se upošteva dejstvo, da ko Trump reagira na provokacije Severne Koreje, dejansko igra "trikotno" igro z Iranom.

 

 

Koreja kot strateška rezerva

 

Ko se je Iran pred leti znašel pod mednarodnim pritiskom in je bila nanj usmerjena vsa mednarodna pozornost, so tamkajšnji strokovnjaki za razvoj jedrskega orožja emigrirali v najbolj izolirano državo na svetu. Zatočišče so našli v Severni Koreji, kjer so lahko nadaljevali z raziskavami. Dogovor je bil jasen: Kim Jong Un bo dobil lastno jedrsko orožje – zaradi katerega se danes počuti dovolj varnega, da lahko dnevno provocira velikane sveta –, a večji del izdelkov bo moral prodati Teheranu, ki bi tako posredno prišel do jedrskih konic, ki jih doma ni smel izdelati. Iran je slepil Zahod z zavlačevanjem pogajanj in podpisom jedrskega sporazuma, da je lahko daleč od oči svetovne javnosti nemoteno nadaljeval razvoj na drugem koncu sveta. Pogodba o neširjenju jedrskega orožja državam podpisnicam, ki niso jedrska sila, prepoveduje izdelavo jedrskega orožja, vendar pa ne prepoveduje nakupa.

 

Tako ob spoštovanju vseh mednarodnih pogodb Iran postaja jedrska sila. O tem se je seveda prepovedano pogovarjati, ker bi moral posledično Izrael nemudoma reagirati, posledice pa bi bile za stabilnost Bližnjega vzhoda nesprejemljive. Znotraj tega scenarija se lahko bolje razumejo pravi razlogi za velike orožarske pogodbe, ki sta jih pred kratkim podpisale ZDA in Savdsko Arabija.

 

 

Intervencija v Venezueli je past

 

Drugo vroče območje, na katerem je Trumpova administracija posredno angažirana, je Venezuela, ki je v času Huga Chaveza izredno tesno sodelovala z Iranom, ki je pred leti sredi venezuelskega pragozda odprl "tovarno koles". Naslednik Chaveza, Nicolas Maduro, se je izkazal za nesposobnega voditi državo. Vsi bi ga radi zamenjali. Tudi Trump, a zadeve niso preproste, ker se v resnici na ulicah Caracasa bije bitka za destabilizacijo Bele hiše, sam predsednik ZDA pa se zaveda, da ne sme vstopiti v to izredno dobro pripravljeno past. Ne glede na vso protiameriško retoriko nekoč Chaveza in zdaj Madura je Venezuela od nekdaj življenjsko odvisna od Washingtona. Več kot 97 % državnega proračuna temelji na prodaji nafte s strani državnega podjetja PDVSA, največji izvozni trg pa predstavljajo prav Združene države. Venezuelska nafta je dobra, a izredno težka. Zato potrebuje posebne rafinerije, ki so večinoma v lasti severnoameriških korporacij.

 

Padec cene nafte je v Venezueli povzročil socialno in politično krizo. Maduro je ostal brez denarja za podkupovanje državljanov z državnimi subvencijami. Ljudje so šli na ulice, vendar ne glede na zgodovinsko tradicijo južnoameriških držav lahko opazimo, da po dolgih mesecih neredov in očitne Madurove nesposobnosti, vojska ni sprožila udara oz. ni vzela – kot bi bilo logično pričakovati – vajeti v svoje roke. Scenarij je malo verjeten, dokler vojaki vedo, da nimajo podpore največjega izvoznega partnerja, torej ZDA.

 

V južnoameriški tragikomediji, kjer se politiki povzpnejo na oblast s proti yankee retoriko, a se na oblasti lahko obdržijo le z njihovo pomočjo, se zadeve ne bodo odvile, dokler se ne bodo uredili nekateri zunanji faktorji. Ker Maduro to ve, je v petek po telefonu poklical Trumpa. Ker Trump to ve - in ne želi da bi ga svet označil za podpornika diktatorskih režimov -, mu ni dvignil slušalke.

 

 

 

"Bilo kuda, Soros svuda"

 

Ljudje v Venezueli pa niso šli na ulice čisto brez spodbude. Točno 11. maja letos je nevladna organizacija International Crisis Group – ustanovljena v času razpada Jugoslavije in financirana s strani Georgea Sorosa – izdala dokument Venezuela: recept za spopad (vir),, v katerem so točno opisani postopki za zamenjavo režima v Caracasu. Ni potrebno dodati, da so se seveda vse predvidene faze na terenu tudi udejanjile s strani aktivistov in nevednih državljanov.

 

Soros, eden najbogatejših ljudi sveta, podpornik Demokratov in liberalnih medijev, sovraži Trumpa in podpira vse možne aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do njegovega odhoda iz Bele hiše. Venezuela je žal le delček te igre. Trump se tega zaveda in da ga Soros ne bi stisnil v kot, dokler se na obzorju ne prikaže boljša rešitev, je junija prosil banko Goldman Sachs, da na trgu kupi 2.8 milijarde dolarjev obveznic venezuelske naftne družbe PDVSA in tako posredno omogočil preživetje tamkajšnjemu državnemu proračunu, torej državljanom za nekaj mesecev.

 

Igram finančnega politika je politik odgovoril s finančnimi sredstvi. Investicija Goldman Sachsa je varovalka. Maduro lahko odide šele takrat, ko se bo našla primerna rešitev. Finančni svet si ne more privoščiti nemirov ali destabilizacije. Obveznice družbe PDVSA se lahko prodajo le, ko bodo garantirale vračilo investicije. Trump, ne glede na retoriko, bolj neposredno ne more intervenirati ter svetu in Venezueli podaljšati časa za iskanje rešitve. Razmišljanja bo ta teden spodbujal tudi podpredsednik Mike Pence s potovanjem po Južni Ameriki. V kolikor bi njegov šef nastopil drugače, bi ga celotna Južna Amerika po standardnem postopku označila za kolonizatorja in ves svet bi ga opisoval kot nekompetentneža, ki ne spoštuje tuje suverenosti in izkorišča revnejše države.

 

Zunanja politika je večplastna igra, ki se lahko razume le s poglobljenim pristopom in odstranjevanjem megle, v katero je skrita. Zagotovo pa nima smisla o njej pisati na podlagi informacij iz druge roke ter prodajati zgodbe, ki nam ne predstavijo širšega konteksta in nas pustijo še naprej ... v še bolj gosti megli.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
20
01.06.2023 23:29
Mnogi, tudi nam blizu določenim ekonomskim, ideološkim in sploh družbenim usmeritvam, so v Robertu Golobu videli kar dobrega ... Več.
Piše: Uredništvo
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
42
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.030
02/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.106
03/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.804
04/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.500
05/
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
Uredništvo
Ogledov: 1.188
06/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.194
07/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.136
08/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 734
09/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 2.052
10/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 474