Komentar

Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele

Kriza na korejskem polotoku se poglablja, retorika Kim Jong Una in Donalda Trumpa je vedno ostrejša. Vmes se pojavlja še zgodba o Iranu, ki je v Severno Korejo pred leti skril svoje jedrske znanstvenike. Na drugem koncu sveta se odvija še en eksperiment Georgea Sorosa - tokrat bi rad z oblasti vrgel venezuelskega predsednika, saj bi tako v igro vpletel svojega sovražnika Donalda Trumpa. Svet že dolgo ni bil v tako nevarni "trikotni" igri, pravi naš komentator Laris Gaiser.

13.08.2017 19:28
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Severna Koreja   Iran   ZDA   Kim Jong Un   Donald Trump   jedrske konice   Venezuela   Nicolas Maduro   Goldman Sachs   George Soros   PDVSA

Da ga George Soros v Venezueli ne bi stisnil v kot, je Donald Trump junija prosil banko Goldman Sachs, da na trgu kupi 2.8 milijarde dolarjev obveznic venezuelske naftne družbe PDVSA in s tem za nekaj časa podaljša Madurov režim.

Pred dnevi sem za časnik Večer (vir) komentiral dogajanja na Korejskem polotoku in ocenil, da je situacija izredno resna. Kim Jong Un nespametno stopnjuje napetost in se vedno bolj kaže kot izredno slab strateg. Neprekinjeno izkazovanje lastne moči, napihovanje v vojaški zmogljivosti in stopnjevanje besedne vojne – vse to se mu bo maščevalo. Washington mora v Tihem oceanu ostati trdno na strani Japonske in ostalih regionalnih zaveznikov, če ne želi, da bi se zaradi panike, ki bi jo povzročil občutek zapuščenosti, sprožila oborožitvena tekma. Ena sama napaka lahko poruši celoten geostrateški sistem v Pacifiku. Ameriški predsednik Donald Trump, pametno, neposredno ne ukrepa in s tem izkazuje spoštovanje do zgodovinskega pokroviteljstva Kitajske nad Severno Korejo. V kolikor bi Peking zadevo rešil, bi ga čakali dobri posli z ZDA, v kolikor pa mu to ne bi uspelo, bi se svetu obelodanila politična norost Kim Jong Una ter dvoličnost oz. nemoč Kitajske, to pa bi posledično - še dodatno - legitimiralo pozicijo Washingtona. Če se bodo prekoračile vse meje, je možnost intervencije zagotovo realna, a v tistem trenutku bodo strateške posledice znotraj širšega scenarija izredno nepredvidljive. Severna Koreja je le vrh precej večje ledene gore. Celotna situacija se lahko realno razume le, če se upošteva dejstvo, da ko Trump reagira na provokacije Severne Koreje, dejansko igra "trikotno" igro z Iranom.

 

 

Koreja kot strateška rezerva

 

Ko se je Iran pred leti znašel pod mednarodnim pritiskom in je bila nanj usmerjena vsa mednarodna pozornost, so tamkajšnji strokovnjaki za razvoj jedrskega orožja emigrirali v najbolj izolirano državo na svetu. Zatočišče so našli v Severni Koreji, kjer so lahko nadaljevali z raziskavami. Dogovor je bil jasen: Kim Jong Un bo dobil lastno jedrsko orožje – zaradi katerega se danes počuti dovolj varnega, da lahko dnevno provocira velikane sveta –, a večji del izdelkov bo moral prodati Teheranu, ki bi tako posredno prišel do jedrskih konic, ki jih doma ni smel izdelati. Iran je slepil Zahod z zavlačevanjem pogajanj in podpisom jedrskega sporazuma, da je lahko daleč od oči svetovne javnosti nemoteno nadaljeval razvoj na drugem koncu sveta. Pogodba o neširjenju jedrskega orožja državam podpisnicam, ki niso jedrska sila, prepoveduje izdelavo jedrskega orožja, vendar pa ne prepoveduje nakupa.

 

Tako ob spoštovanju vseh mednarodnih pogodb Iran postaja jedrska sila. O tem se je seveda prepovedano pogovarjati, ker bi moral posledično Izrael nemudoma reagirati, posledice pa bi bile za stabilnost Bližnjega vzhoda nesprejemljive. Znotraj tega scenarija se lahko bolje razumejo pravi razlogi za velike orožarske pogodbe, ki sta jih pred kratkim podpisale ZDA in Savdsko Arabija.

 

 

Intervencija v Venezueli je past

 

Drugo vroče območje, na katerem je Trumpova administracija posredno angažirana, je Venezuela, ki je v času Huga Chaveza izredno tesno sodelovala z Iranom, ki je pred leti sredi venezuelskega pragozda odprl "tovarno koles". Naslednik Chaveza, Nicolas Maduro, se je izkazal za nesposobnega voditi državo. Vsi bi ga radi zamenjali. Tudi Trump, a zadeve niso preproste, ker se v resnici na ulicah Caracasa bije bitka za destabilizacijo Bele hiše, sam predsednik ZDA pa se zaveda, da ne sme vstopiti v to izredno dobro pripravljeno past. Ne glede na vso protiameriško retoriko nekoč Chaveza in zdaj Madura je Venezuela od nekdaj življenjsko odvisna od Washingtona. Več kot 97 % državnega proračuna temelji na prodaji nafte s strani državnega podjetja PDVSA, največji izvozni trg pa predstavljajo prav Združene države. Venezuelska nafta je dobra, a izredno težka. Zato potrebuje posebne rafinerije, ki so večinoma v lasti severnoameriških korporacij.

 

Padec cene nafte je v Venezueli povzročil socialno in politično krizo. Maduro je ostal brez denarja za podkupovanje državljanov z državnimi subvencijami. Ljudje so šli na ulice, vendar ne glede na zgodovinsko tradicijo južnoameriških držav lahko opazimo, da po dolgih mesecih neredov in očitne Madurove nesposobnosti, vojska ni sprožila udara oz. ni vzela – kot bi bilo logično pričakovati – vajeti v svoje roke. Scenarij je malo verjeten, dokler vojaki vedo, da nimajo podpore največjega izvoznega partnerja, torej ZDA.

 

V južnoameriški tragikomediji, kjer se politiki povzpnejo na oblast s proti yankee retoriko, a se na oblasti lahko obdržijo le z njihovo pomočjo, se zadeve ne bodo odvile, dokler se ne bodo uredili nekateri zunanji faktorji. Ker Maduro to ve, je v petek po telefonu poklical Trumpa. Ker Trump to ve - in ne želi da bi ga svet označil za podpornika diktatorskih režimov -, mu ni dvignil slušalke.

 

 

 

"Bilo kuda, Soros svuda"

 

Ljudje v Venezueli pa niso šli na ulice čisto brez spodbude. Točno 11. maja letos je nevladna organizacija International Crisis Group – ustanovljena v času razpada Jugoslavije in financirana s strani Georgea Sorosa – izdala dokument Venezuela: recept za spopad (vir),, v katerem so točno opisani postopki za zamenjavo režima v Caracasu. Ni potrebno dodati, da so se seveda vse predvidene faze na terenu tudi udejanjile s strani aktivistov in nevednih državljanov.

 

Soros, eden najbogatejših ljudi sveta, podpornik Demokratov in liberalnih medijev, sovraži Trumpa in podpira vse možne aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do njegovega odhoda iz Bele hiše. Venezuela je žal le delček te igre. Trump se tega zaveda in da ga Soros ne bi stisnil v kot, dokler se na obzorju ne prikaže boljša rešitev, je junija prosil banko Goldman Sachs, da na trgu kupi 2.8 milijarde dolarjev obveznic venezuelske naftne družbe PDVSA in tako posredno omogočil preživetje tamkajšnjemu državnemu proračunu, torej državljanom za nekaj mesecev.

 

Igram finančnega politika je politik odgovoril s finančnimi sredstvi. Investicija Goldman Sachsa je varovalka. Maduro lahko odide šele takrat, ko se bo našla primerna rešitev. Finančni svet si ne more privoščiti nemirov ali destabilizacije. Obveznice družbe PDVSA se lahko prodajo le, ko bodo garantirale vračilo investicije. Trump, ne glede na retoriko, bolj neposredno ne more intervenirati ter svetu in Venezueli podaljšati časa za iskanje rešitve. Razmišljanja bo ta teden spodbujal tudi podpredsednik Mike Pence s potovanjem po Južni Ameriki. V kolikor bi njegov šef nastopil drugače, bi ga celotna Južna Amerika po standardnem postopku označila za kolonizatorja in ves svet bi ga opisoval kot nekompetentneža, ki ne spoštuje tuje suverenosti in izkorišča revnejše države.

 

Zunanja politika je večplastna igra, ki se lahko razume le s poglobljenim pristopom in odstranjevanjem megle, v katero je skrita. Zagotovo pa nima smisla o njej pisati na podlagi informacij iz druge roke ter prodajati zgodbe, ki nam ne predstavijo širšega konteksta in nas pustijo še naprej ... v še bolj gosti megli.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vse je narobe, vse je slabo ... (Program zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
0
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument,v katerem avtorji po začetni oceni stanja ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
12
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.035
02/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.971
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.262
04/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.266
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.005
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.155
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.056
08/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 1.666
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.713
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.824