Komentar

Trumpova mišnica: geostrateški trikotnik od Severne Koreje prek Irana do Venezuele

Kriza na korejskem polotoku se poglablja, retorika Kim Jong Una in Donalda Trumpa je vedno ostrejša. Vmes se pojavlja še zgodba o Iranu, ki je v Severno Korejo pred leti skril svoje jedrske znanstvenike. Na drugem koncu sveta se odvija še en eksperiment Georgea Sorosa - tokrat bi rad z oblasti vrgel venezuelskega predsednika, saj bi tako v igro vpletel svojega sovražnika Donalda Trumpa. Svet že dolgo ni bil v tako nevarni "trikotni" igri, pravi naš komentator Laris Gaiser.

13.08.2017 19:28
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Severna Koreja   Iran   ZDA   Kim Jong Un   Donald Trump   jedrske konice   Venezuela   Nicolas Maduro   Goldman Sachs   George Soros   PDVSA

Da ga George Soros v Venezueli ne bi stisnil v kot, je Donald Trump junija prosil banko Goldman Sachs, da na trgu kupi 2.8 milijarde dolarjev obveznic venezuelske naftne družbe PDVSA in s tem za nekaj časa podaljša Madurov režim.

Pred dnevi sem za časnik Večer (vir) komentiral dogajanja na Korejskem polotoku in ocenil, da je situacija izredno resna. Kim Jong Un nespametno stopnjuje napetost in se vedno bolj kaže kot izredno slab strateg. Neprekinjeno izkazovanje lastne moči, napihovanje v vojaški zmogljivosti in stopnjevanje besedne vojne – vse to se mu bo maščevalo. Washington mora v Tihem oceanu ostati trdno na strani Japonske in ostalih regionalnih zaveznikov, če ne želi, da bi se zaradi panike, ki bi jo povzročil občutek zapuščenosti, sprožila oborožitvena tekma. Ena sama napaka lahko poruši celoten geostrateški sistem v Pacifiku. Ameriški predsednik Donald Trump, pametno, neposredno ne ukrepa in s tem izkazuje spoštovanje do zgodovinskega pokroviteljstva Kitajske nad Severno Korejo. V kolikor bi Peking zadevo rešil, bi ga čakali dobri posli z ZDA, v kolikor pa mu to ne bi uspelo, bi se svetu obelodanila politična norost Kim Jong Una ter dvoličnost oz. nemoč Kitajske, to pa bi posledično - še dodatno - legitimiralo pozicijo Washingtona. Če se bodo prekoračile vse meje, je možnost intervencije zagotovo realna, a v tistem trenutku bodo strateške posledice znotraj širšega scenarija izredno nepredvidljive. Severna Koreja je le vrh precej večje ledene gore. Celotna situacija se lahko realno razume le, če se upošteva dejstvo, da ko Trump reagira na provokacije Severne Koreje, dejansko igra "trikotno" igro z Iranom.

 

 

Koreja kot strateška rezerva

 

Ko se je Iran pred leti znašel pod mednarodnim pritiskom in je bila nanj usmerjena vsa mednarodna pozornost, so tamkajšnji strokovnjaki za razvoj jedrskega orožja emigrirali v najbolj izolirano državo na svetu. Zatočišče so našli v Severni Koreji, kjer so lahko nadaljevali z raziskavami. Dogovor je bil jasen: Kim Jong Un bo dobil lastno jedrsko orožje – zaradi katerega se danes počuti dovolj varnega, da lahko dnevno provocira velikane sveta –, a večji del izdelkov bo moral prodati Teheranu, ki bi tako posredno prišel do jedrskih konic, ki jih doma ni smel izdelati. Iran je slepil Zahod z zavlačevanjem pogajanj in podpisom jedrskega sporazuma, da je lahko daleč od oči svetovne javnosti nemoteno nadaljeval razvoj na drugem koncu sveta. Pogodba o neširjenju jedrskega orožja državam podpisnicam, ki niso jedrska sila, prepoveduje izdelavo jedrskega orožja, vendar pa ne prepoveduje nakupa.

 

Tako ob spoštovanju vseh mednarodnih pogodb Iran postaja jedrska sila. O tem se je seveda prepovedano pogovarjati, ker bi moral posledično Izrael nemudoma reagirati, posledice pa bi bile za stabilnost Bližnjega vzhoda nesprejemljive. Znotraj tega scenarija se lahko bolje razumejo pravi razlogi za velike orožarske pogodbe, ki sta jih pred kratkim podpisale ZDA in Savdsko Arabija.

 

 

Intervencija v Venezueli je past

 

Drugo vroče območje, na katerem je Trumpova administracija posredno angažirana, je Venezuela, ki je v času Huga Chaveza izredno tesno sodelovala z Iranom, ki je pred leti sredi venezuelskega pragozda odprl "tovarno koles". Naslednik Chaveza, Nicolas Maduro, se je izkazal za nesposobnega voditi državo. Vsi bi ga radi zamenjali. Tudi Trump, a zadeve niso preproste, ker se v resnici na ulicah Caracasa bije bitka za destabilizacijo Bele hiše, sam predsednik ZDA pa se zaveda, da ne sme vstopiti v to izredno dobro pripravljeno past. Ne glede na vso protiameriško retoriko nekoč Chaveza in zdaj Madura je Venezuela od nekdaj življenjsko odvisna od Washingtona. Več kot 97 % državnega proračuna temelji na prodaji nafte s strani državnega podjetja PDVSA, največji izvozni trg pa predstavljajo prav Združene države. Venezuelska nafta je dobra, a izredno težka. Zato potrebuje posebne rafinerije, ki so večinoma v lasti severnoameriških korporacij.

 

Padec cene nafte je v Venezueli povzročil socialno in politično krizo. Maduro je ostal brez denarja za podkupovanje državljanov z državnimi subvencijami. Ljudje so šli na ulice, vendar ne glede na zgodovinsko tradicijo južnoameriških držav lahko opazimo, da po dolgih mesecih neredov in očitne Madurove nesposobnosti, vojska ni sprožila udara oz. ni vzela – kot bi bilo logično pričakovati – vajeti v svoje roke. Scenarij je malo verjeten, dokler vojaki vedo, da nimajo podpore največjega izvoznega partnerja, torej ZDA.

 

V južnoameriški tragikomediji, kjer se politiki povzpnejo na oblast s proti yankee retoriko, a se na oblasti lahko obdržijo le z njihovo pomočjo, se zadeve ne bodo odvile, dokler se ne bodo uredili nekateri zunanji faktorji. Ker Maduro to ve, je v petek po telefonu poklical Trumpa. Ker Trump to ve - in ne želi da bi ga svet označil za podpornika diktatorskih režimov -, mu ni dvignil slušalke.

 

 

 

"Bilo kuda, Soros svuda"

 

Ljudje v Venezueli pa niso šli na ulice čisto brez spodbude. Točno 11. maja letos je nevladna organizacija International Crisis Group – ustanovljena v času razpada Jugoslavije in financirana s strani Georgea Sorosa – izdala dokument Venezuela: recept za spopad (vir),, v katerem so točno opisani postopki za zamenjavo režima v Caracasu. Ni potrebno dodati, da so se seveda vse predvidene faze na terenu tudi udejanjile s strani aktivistov in nevednih državljanov.

 

Soros, eden najbogatejših ljudi sveta, podpornik Demokratov in liberalnih medijev, sovraži Trumpa in podpira vse možne aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do njegovega odhoda iz Bele hiše. Venezuela je žal le delček te igre. Trump se tega zaveda in da ga Soros ne bi stisnil v kot, dokler se na obzorju ne prikaže boljša rešitev, je junija prosil banko Goldman Sachs, da na trgu kupi 2.8 milijarde dolarjev obveznic venezuelske naftne družbe PDVSA in tako posredno omogočil preživetje tamkajšnjemu državnemu proračunu, torej državljanom za nekaj mesecev.

 

Igram finančnega politika je politik odgovoril s finančnimi sredstvi. Investicija Goldman Sachsa je varovalka. Maduro lahko odide šele takrat, ko se bo našla primerna rešitev. Finančni svet si ne more privoščiti nemirov ali destabilizacije. Obveznice družbe PDVSA se lahko prodajo le, ko bodo garantirale vračilo investicije. Trump, ne glede na retoriko, bolj neposredno ne more intervenirati ter svetu in Venezueli podaljšati časa za iskanje rešitve. Razmišljanja bo ta teden spodbujal tudi podpredsednik Mike Pence s potovanjem po Južni Ameriki. V kolikor bi njegov šef nastopil drugače, bi ga celotna Južna Amerika po standardnem postopku označila za kolonizatorja in ves svet bi ga opisoval kot nekompetentneža, ki ne spoštuje tuje suverenosti in izkorišča revnejše države.

 

Zunanja politika je večplastna igra, ki se lahko razume le s poglobljenim pristopom in odstranjevanjem megle, v katero je skrita. Zagotovo pa nima smisla o njej pisati na podlagi informacij iz druge roke ter prodajati zgodbe, ki nam ne predstavijo širšega konteksta in nas pustijo še naprej ... v še bolj gosti megli.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,700
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,030
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,043
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,884
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,101
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,095
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 998
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 981
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 865
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 842