Komentar

Spoštovana gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, kakšno je kaj vaše mentalno zdravje?

Ko bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc naslednjič razlagala, kako da se bori za javni sistem in za ločevanje javnega in zasebnega, se spomnite na idejo skrajševanja čakalnih vrst s pomočjo zasebnega podjetja MD Medicina, d.o.o., in jo povprašajte po zdravju. Mentalnem.

15.08.2017 22:59
Piše: Marko Pavlišič
Ključne besede:   javno zdravstvo   zasebno zdravstvo   UKC Ljubljana   MD Medicina   Milojka Kolar Celarc   čakalne vrste

Foto: Mediaspeed

Rešitev je jasna. Potrebujemo sistem, kjer bosta javni in zasebni sektor sodelovala na enakopravni osnovi. Kjer bomo pacienti želi koristi konkurenčnega trga. In nadzor, ki nadzoruje vse izvajalce, po enakih merilih.

Pred dnevi je v javnost prišla novica, da bodo za skrajševanje čakalnih vrst odobrili še dodaten program v podjetju MD Medicina, d.o.o.. Dobra novica za paciente, ki so v čakalnih vrstah pri ostalih izvajalcih, saj bodo tako lahko prej na vrsti. Tako v primeru, če se k zasebnemu izvajalcu odpravijo sami, kot tudi v primeru, če sami sicer ostanejo pri svojem izbranem operaterju, se pa k novemu izvajalcu prestavi kdo, ki je v čakalni vrsti pred njim. Eden izmed razlogov, da je ministrstvo vključilo v program še podjetje MD Medicina, d.o.o., je tudi to, da so izvajalci dodatnega programa za skrajšanje čakalnih vrst, večinoma javnih zavodov, opravili le 30 % zastavljenega dela. Ob takšnem tempu bi sredstva ostala neporabljena, še bolj problematično pa je seveda, da bi pacienti ostali brez storitev.

 

Po poročanju medijev v MD Medicina, d.o.o. večinsko delajo zdravniki, sicer zaposleni v UKC Ljubljana. Verjetno v svojem prostem času, ali pa na UKC niso zaposleni za poln delovni čas. Osebno sem mnenja, da bi morali biti izvajalci v zdravstvu obravnavani enako, ne glede na to, ali gre za zasebno, mirno lahko rečemo tudi profitno družbo, ali za javno, torej neprofitno. Kar šteje, sta kvaliteta in cena. Če uspe zasebnik ob enaki ceni in kvaliteti delati mastne dobičke, mu jih privoščim.

 

Ampak vladajoča garnitura, še posebej pa trenutna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ima glede tega drugačno mnenje, ki ga lahko povzamemo z par citati iz programa SMC (vir) in koalicijske pogodbe (vir):

 

  • razmejitev med javnim in zasebnim izvajanjem zdravstvene dejavnosti

  • koalicija obljublja korektiv obstoječega zdravstvenega sistema v luči krepitve javnega zdravstva

  • ... jasnejše ločitve izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti

  • koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo krepili javni zdravstveni sistem na način, da bodo imele vse zavarovane osebe enake možnosti do zdravstvenega varstva, ko ga bodo potrebovale in bodo do njega upravičene

  • ....  da je prepletanje javnega in zasebnega interesa oziroma to, da zdravniki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, samo po sebi precejšnje sistemsko korupcijsko tveganje, to dejstvo pa ustvarja tudi povečana tveganja za nastanek nasprotja interesov. To tveganje je treba s spremembo zakonodaje odpraviti.

 

 

Kako v luči političnega programa in obljub lahko ocenimo zadnje ideje ministrstva?

 

  1. Razmejitev med javnim in zasebnim jim očitno ne gre od rok. S tem, da posel, ki naj bi ga opravili javni zavodi, selijo v zasebni sektor, kjer potem delajo zdravniki, zaposleni v javnem zavodu, mešanje med javnim in zasebnim samo še povečujejo.

  2. Očitno tudi ni govora o krepitvi javnega sistema, saj ta očitno ne zmore opraviti storitev, ki jih nato opravi zasebni.

  3. Če zdravnik lahko dodatno dela pri zasebnem izvajalcu, ne more pa dodatno delati v okviru svojega (javnega) delodajalca, potem to kaže, da je nekaj hudo narobe tako s sistemom financiranja kot tudi nagrajevanja. Če bi bil sistem nagrajevanja takšen, da bi zdravniki dodatno delali pri svojem delodajalcu in ne zasebniku, bi s tem javni zavodi dobili tudi sredstva za amortizacijo in ostalo osebje. Vendar tudi tega ministrstvo ni uredilo.

 

 

Mirno lahko torej zaključimo, da ministrstvo za zdravje, ministrica Milojka Kolar Celarc in vladajoča garnitura eno govori in obljublja, rezultati so pa nekaj popolnoma drugega. Marsikdo bi pričakoval, da bi takšno politiko podpirali, saj nenazadnje vodi v večjo zasebno ponudbo. Ampak je ne.

 

Takšen način netransparentne privatizacije zdravstva namreč vodi v najslabši možen sistem, saj s tem, ko zdravniki delajo v dveh, treh ali več ambulantah, povzročajo slabšo izkoriščenost opreme v posamezni ambulanti. Kar pomeni, da je oprema v javnih zavodih manj izkoriščena, kot bi sicer bila, kar seveda vodi v višje stroške. Ravno tako je bistveno manj optimalno delo zdravnika, če se seli med ambulantami, v primerjavi z tem, da bi svoje delo, pa čeprav z veliko nadurami, delal vedno v isti ambulanti z isto opremo. Pa tukaj ne gre zgolj za stroške in izgubljen čas na poti. Gre tudi za navajenost na osebje, opremo, informacijsko podporo in podobno.

 

Pa še ena podrobnost. Če je količina dela zasebnika odvisna od dobre volje ministrstva, ali bo vključen v nek projekt ali ne, potem je logično, da bo to tveganje prelil v cene svojih storitev, saj si bo želel vložek čim prej povrniti. In vložki v zdravstvu niso majhni. Podobno je pri koncesijah. Če podeliš koncesijo za 20 let, bo zasebnik preračunal, da se mu naložba povrne recimo v 10 letih, 10 let pa potem "služi". Če pa podeliš koncesijo za 10 let, bo pa zahteval povračilo bistveno prej, kar pač pomeni višje cene.

 

Nenazadnje, takšno načelno vstrajanje pri "javnem sistemu" je na področju zobozdravstva pripeljalo v stanje, kjer je zobozdravstvo v veliki meri samoplačniško in se počasi že seli v tujino. Popolnoma običajno postaja, da si greš zobe "zrihtat" na Hrvaško ali v Bosno. Potihem pristaši javnega temu celo ploskajo, saj več kot je samoplačništva, več denarja ostaja njihovemu sistemu, iz katerega ga potem črpajo preko prirejenih razpisov in predrage opreme.

 

Rešitev je jasna. Potrebujemo sistem, kjer bosta javni in zasebni sektor sodelovala na enakopravni osnovi. Kjer bomo pacienti želi koristi konkurenčnega trga. In nadzor, ki nadzoruje vse izvajalce, po enakih merilih. Skratka, ko bo naslednjič ministrica za zdravje razlagala, kako se bori za javni sistem in za ločevanje javnega in zasebnega, se spomnite na idejo skrajševanja čakalnih vrst s pomočjo MD Medicina, d.o.o., in jo povprašajte po zdravju. Mentalnem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
12
17.04.2018 21:42
Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti ... Več.
Piše: Igor Kovač
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
19
16.04.2018 22:35
V zadnjih tednih se pred našimi očmi odvija politično-vohunski triler o zastrupitvi ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in ... Več.
Piše: Aleksander Geržina
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
12
15.04.2018 00:00
Upajmo, da bodo 3. junija v Sloveniji res volitve. Lahko se namreč zgodi, da jih ne bo, ker bo izbruhnila III. svetovna vojna. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neznosna lahkost nameravane prodaje Nove ljubljanske banke
8
14.04.2018 00:22
Znani nemški pravni filozof Gustav Radbruch kar nekajkrat slikovito pravi, da si celo brutalno nepošten zakon ne zasluži ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
9
11.04.2018 23:24
Politični hedonizem temelji na konceptu takojšnje zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo slabših možnosti
5
11.04.2018 11:55
Polom, ki se obeta Cerarju, bo na koncu koristil levici. Še več. Večji kot bo polom in manj kot se bodo od njega distancirale ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
36
08.04.2018 21:27
Debata okrog obveznega cepljenja ne zamre. Imamo dobronamerneže, ki vidijo v obveznem cepljenju mnogo pozitivnega za narodno ... Več.
Piše: Jošt Klemenc
O statistiki in lažeh: So raziskave, ki merijo stanje demokracije, sploh še verodostojne?
6
06.04.2018 21:57
Par desetletij nazaj je stara celinaEvropamorda resda še verjela, da se demokracijo da meriti; demokracija je bila včasih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Bodo intervencijsko kardiologijo res zmaličili na nivo vaškega kazinoja?
9
04.04.2018 23:10
Dvajset (20) predavateljev na Slovenski šoli intervencijske kardiologije, ki bodo jutri urbi et orbi razlagali intervencijsko ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Velikonočne misli o levičarskem napuhu, desničarski trmi in liberalcih brez prihodnosti
13
04.04.2018 00:59
Kljub temu da se je polemika med Markom Crnkovičem in Dimitrijem Ruplom že pred nekaj tedni iztekla in navzlic dejstvu, da je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nobene skrivalnice več: Katalonija je mednarodno vprašanje!
9
02.04.2018 19:07
Politična dogajanja so včasih nerazumljiva, navidezno neracionalna. Vendar, ko človek dobro premisli, uvidi, da sledijo neki ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Hrvatom najstrožje prepovedano ... rubiti butalsko imovino!
2
01.04.2018 10:00
V teh dneh lahko spremljamo, kako stranke kar tekmujejo, katera se bo bolj zavzela za zaščito slovenskega premoženja na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Digitalizirani krasni novi svet: Panika je idealen konj za mobilizacijo ljudi
5
31.03.2018 15:59
Starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
V Putinovi orbiti: Globoka država nas je prestavila v zavezništvo z Rusijo
14
30.03.2018 13:00
Namesto, da bi se - vsaj navzven - pridružilo diplomatskim sankcijam držav zveze NATO in EU proti Rusiji, je slovensko ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Šola 21. stoletja: Izobraževanje na domu kot odgovor na negativno socializacijo javnega šolstva?
7
29.03.2018 21:45
Socialne veščine se razvijejo kot rezultat zdravega okolja in psihološkega zorenja. To, da otrok preživlja vse dneve v veliki ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Živčna vojna med Putinom in Evropo ali kako je Max Otto Stierlitz postal ruski predsednik
25
29.03.2018 00:35
Kakorkoli obračamo, zadnja diplomatska zaostritev odnosov med Putinovo Rusijo in Zahodom zaradi napada z živčnim strupom na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
15 let kasneje: Spomini na referendum za vstop v EU in NATO
1
28.03.2018 22:42
Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Španska inkvizicija ne odneha: Kozlovska sodba v Kataloniji
5
27.03.2018 22:36
Če smo se jeseni spraševali, ali bodo res vsi vidni katalonski politiki končali za rešetkami, je te dni to postalo kristalno ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Bi bilo kaj narobe, če bi imeli "Aktivni državljani" možnost kontrolirati oblast?
4
23.03.2018 23:00
Je to slabo, da so dobili črnci svobodo? Je to slabo, da imajo tudi ženske v Švici volilno pravico? Je to slabo, da bi imeli ... Več.
Piše: Miha Burger
Po Milojki Marjeta ali Danajci prihajajo - Equo ne credite, Teucri! Quidquid id est, timete Danaos et dona ferentes!
7
22.03.2018 01:12
Bistvo in prvi ukrep novega ministra bi moral biti zahteva do organov odkrivanja in pregona najhujših oblik organiziranega ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Episcentrova raziskava, 2. del: Cerar je najslabši vodja, Židan najbolj nesposoben, Janša pa najboljši vodja in najbolj inteligenten
Uredništvo
Ogledov: 3.224
02/
Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec
Uredništvo
Ogledov: 2.264
03/
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.953
04/
Zmeda na ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije in luknje slovenskih bank
Žiga Stupica
Ogledov: 1.602
05/
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.669
06/
Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"?
Saška Štumberger
Ogledov: 1.733
07/
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
Aleksander Geržina
Ogledov: 1.555
08/
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
Jošt Klemenc
Ogledov: 6.668
09/
Prekletstvo slabših možnosti
Marko Gašparič
Ogledov: 1.412
10/
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
Igor Kovač
Ogledov: 1.266