Komentar

Vojna premaga vse, tudi ljubezen, toda na koncu zmaga resnica, sicer je vse brez smisla

Drago Jančar se svojim zadnjim romanom postavlja ob bok takšnima mojstrovinama, kakršna sta Strah in pogum ter Prišleki. Če je Edvard Kocbek prvi subtilno obelodanil temno stran partizanščine z vso njeno morilsko slo, Lojze Kovačič pa skozi oči odraščajočega otroka epsko popisal vojno in povojno divjanje oblastnikov v Ljubljani, potem se je Jančar zdaj lotil Maribora in Štajerske, kjer je bil trk germanskega šovinizma in slovenskega prezira do nemškutarstva bržkone najhujši.

14.08.2017 22:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Drago Jančar   Edvard Kocbek   Lojze Kovačič   vojna   partizani   domobranci   Wehrmacht   Štajerska   Maribor

Foto: BoBo

"Vojna premaga vse, še vse tiste, ki se vojskujejo. In tiste, ki samo čakajo, da bo minilo."

Drago Jančar, In ljubezen tudi

Vsaka družina ima svoje skrivnosti. Pri nas smo bili vedno na pravi strani. Vsaj tako sem verjel. Ko sem bil star okoli dvajset let, sem izvedel, da je bil brat moje babice, študent medicine, katoliško vzgojen Ljubljančan, pri domobrancih. Leta 1944 so ga ujeli partizani, ga odpeljali na osvobojeno ozemlje v Beli krajini, kjer ga je zasliševal partizansko oficir, kasneje uveljavljeni skladatelj in dirigent, ki je imel v življenju tudi kasneje še opravka s pištolami, ljubosumjem in nasiljem. Tako kot med vojno, ko je na osvobojenem ozemlju zasliševal edinega sina moje prababice. V času, ko se je moj dedek po drugi družinski veji utrujen in naveličan vračal iz internacije v Italiji, se je mamin stric boril, a na napačni strani. Moj dedek se po vrnitvi v Ljubljano nikoli več ni šel vojne, čeprav je bil komunist že pred vojno in so ga zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto - nekdo ga je pač izdal - Italijani že kmalu po zasedbi aretirali v poslali v Gonars, iz katerega ga je rešila mešanica sreče in iznajdljivosti.

 

In medtem ko se je dedku po očetovi strani vojna uprla do te mere, da se s svojimi tovariši ni hotel iti partizanščine (ko so na začetku sedemdesetih odžagali Staneta Kavčiča, je partiji dokončno obrnil hrbet in brez hujših posledic vrnil partijsko knjižico), je edini sin moje prababice po mamini strani idealistično verjel, da lahko en sam človek spreminja svet. Morda je to obžaloval, ko ga je zasliševal partizanski oficir v Beli krajini; kdo ve, kaj je hotel izvedeti od njega in kakšnih dejanj ga je obtoževal ta predani politkomisar, moralo je biti resno, hudo resno, in bratomorna vojna je resna, saj mu je, študentu medicine, ki se je idealistično javil k domobrancem, na glavo nastavil pištolo in v napadu iracionalne sle po ubijanju pritisnil na sprožilec.

 

***

 

Pok. Vsakič, ko si poskušam ta prizor naslikati pred očmi, mi začne piskati v ušesih in potem ne vidim več ničesar, še najmanj prestreljene lobanje in krvi vsepovsod. Če bi se lahko potopil v preteklost in kot nevidno oko opazoval divjanje vojne, ki je najprej od zunaj, kmalu pa še od znotraj napadla naš narod, bi morda videl dvaindvajsetletno dekle v Ljubljani, ki leta 1944, ko je izgubila edinega brata, ni mogla vedeti, kako bo njegova odločitev, da obleče uniformo kasneje poražene strani v bratomorni vojni, zaznamovala njeno kasnejše življenje po osvoboditvi: pogoste legitimacije moških v usnjenih plaščih, psovanja, krajši odvzemi prostosti, napotitve na "družbeno koristno delo", od kopanja jarkov do čiščenja javnih stranišč...

 

O tem nismo nikoli govorili. Nobenih očitkov, zamer ali sovraštva. Kot da bi del preteklosti prekrili s pajčolanom nevednosti, če parafraziram pravnega filozofa Johna Rawlsa. Šele ko sem precej let kasneje, ko se počasi odkrival temno stran rdečega meseca, prebral vrsto knjig, ki so jih napisali avtorji s tiste druge strani, mi je postajalo jasno, da je slika ene družine pravzaprav le odsev mnogo hujše in širše, takorekoč nacionalne stiske. Dokončno sem se otresel vseh iluzij s Prišleki Lojzeta Kovačiča. Vendar to ni bil gnev nad nečastnimi dejanji zmagovalcev — in teh se je sčasoma nabralo toliko, da so relativizirali zla dela one druge, poražene strani —, pač pa nekakšna tiha žalost, ker moram zgodovino 20. stoletja na Slovenskem spoznavati po fragmentih, delček za delčkom, dokler se iz njih ne sestavi celotna slika. Ki je tako zelo tragična, da začenjam verjeti tistim modrecem, ki pravijo, da bo moralo miniti še sto let, da se bodo zacelile vse rane, pozabile vse zamere, sovraštva in individualne travme.

 

 

***

 

Kajti naše kolektivno nezavedno, iz katerega seva medgeneracijski prenos travme, s katero se zdaj soočamo tudi mi, ki pripadamo tretji generaciji, bo ozdravljeno šele tedaj, ko bomo vedeli vse podrobnosti, poznali vse skrivnosti. Vsaka družina posebej in na koncu tudi družba kot celota. Malo je narodov, ki bi si v obdobju druge svetovne vojne zadali toliko ran in gorja, kot smo si ga Slovenci. "Hiša, ki je sama proti sebi razdeljena, ne more obstati", je dejal že Abraham Lincoln, citirajoč evangelij po Marku (3,25). Misel, ki še danes aktualizira našo tragedijo t.i. polpretekle zgodovine, še posebej obdobje 1941—1945, bomo našli tudi v Izpovedih Sv. Avguština in Leviatanu Thomasa Hobbesa.

 

Vse to zgolj dokazuje, da je v tej prastari svetopisemski resnici ključ za razumevanje nujnosti po preseganju jeze, sovraštva in strahu, ki paralizirajo zmožnost, narediti korak naprej. V družini in državi, saj ni razlike. Rešitev ni v tem, da o določenih stvareh ne govorimo; niti ni v tem, da bi bili (bratomorna) vojna in takorekoč sočasna revolucija še naslednjih sto let nekakšen tabu, o katerem ni dovoljeno imeti različnih pogledov, interpretacij ali celo prepričanj. Molk ni nič drugega kot odlašanje s trenutkom soočenja in kdor vsaj malo pozna sociološka dognanja iz povojne Nemčije, dobro ve, kakšno napako so storili v prvi fazi denacifikacije, ko so starši poskušali zaščititi otroke pred občutkom krivde, zato so jim sistematično zamolčali celo poglavje nemške zgodovine, ki ga je zaznamoval nacionalni socializem. Molk lahko reši neprijetna vprašanja, ki bi jih imela ena generacija, ne more pa trajati v nedogled. Prav zato se danes tretja generacija Nemcev tako poglobljeno ukvarja s holokavstom in grehi svojih starih očetov in babic. Ker je to edini način, da se soočijo z resnico; tako individualno kot kolektivno.

 

Zaradi tega je današnja nemška družba vsakič obsedena s svojo "polpreteklo zgodovino", izobraževalni sistem pa to željo po razkrivanju zločinov nacionalnega socializma le spodbuja. Slovenska zgodba je resda drugačna, saj smo bili žrtev. A to ne drži povsem. Vojna je bila pri nas tudi državljanska, imeli smo revolucijo, ki je bila kruta in krvava. Ste se kdaj vprašali, koliko filmov, televizijskih serij, koliko knjig — od romanov in druge beletristike, do znanstvenih monografij in zgodovinskih študij — sploh premoremo o tem tragičnem obdobju. Ne prav dosti, kajne? Če objektivno drži, da do leta 1990 v glavnem ni bilo mogoče oziroma ni bilo dovoljeno izdajati knjig o vojni in revoluciji, ki ne bi sledile uradni dogmatiki (čeprav so bile seveda tudi svetle izjeme, pa ne mislim tistih avtorjev v emigraciji), pa ta "izgovor" že več kot četrt stoletja ni vzdrži resne kritike.

 

 

***

 

Po Kocbkovi zbirki novel Strah in pogum in Kovačičevih Prišlekih, ki jih marsikdo ocenjuje kot najboljši slovenski roman 20. stoletja, je zdaj v to občutljivo tematiko mojstrsko posegel Drago Jančar. Njegov roman In ljubezen tudi, v katerem so vsi ključni dogodki zgodovinsko verodostojni, predstavlja prvo takšno literarno delo, ki osvetljuje drugo svetovno vojno na Štajerskem. Se pravi v tistem delu leta 1941 okupirane in razkosane Dravske banovine (Slovenije), po katerem so nacisti najbolj hlepeli in ki so ga aprila 1941 tudi najbolj temeljito ponemčili.

 

Maribor, v katerem sta desetletja, celo stoletja drug ob drugega butala germanski in slovenski svet, je doživel precej drugačno izkušnjo kot Ljubljana, v kateri so se do jeseni 1943 šopirili Italijani. A če je Ljubljanska pokrajina (z Notranjsko, Dolenjsko in delom Gorenjske) doživljala drugo svetovno vojno predvsem skozi kaos državljanskega klanja med "rdečimi" in "belimi", potem se je Štajerska srečevala s tisoči, celo desettisoči prisilno mobiliziranih moških v nemški Wehrmacht (nekaj jih je zaradi takšnega ali drugačnega razloga vstopilo tudi v SS), nad vsem tem pa je lebdelo staro, nikoli ugaslo sovraštvo med Slovenci in Nemci, sploh pa med "pravimi" Slovenci in "nemškutarji". Med tistimi, ki se nikoli niso odrekli svoji nacionalni in kulturni identiteti, ter tistimi, ki so to storili in se poskušali spremniti v lojalne, običajne in normalne Nemce.

 

V takšnem svetu je bilo težko ostati Anton Belak, moral si imeti srečo oziroma pravi poklic, da si to lahko ostal, predvsem pa da si vojno preživel. Lažje je bilo iz Ludeka Miškolnika postati Ludwig Mischkolnig in imeti službo v obveščevalni službi SS. Takšne, ki so govorili slovensko z lokalnim mariborskim narečjem, so imeli okupatorji najraje. Infiltracija v mehki trebuh okupirane dežele, iz katere so želeli odstraniti vse nelojalne slovanske elemente. Zato so bili ponemčeni Miškolniki zlata vredni, dokler so s srcem in razumom sledili Führerju. Dokler se niso zapletli s kakšno pomoči potrebno domačinko, ki je bila v zameno za takšno pomoč pripravljena narediti vse.

 

 

***

 

Ironično naključje je, da sem Jančarjev roman In ljubezen tudi bral ravno v dneh, ko je v nekem drugem času, v nekem drugem, Mariborčanom sicer zelo ljubem mestu, nek drug mogočnež zlorabil pomoči potrebno mlado žensko. In če je bila v primeru mariborskega nemškutarja v uniformi oficirja SS izgovor za "seksualno korupcijo" vojna in z njo povezana človeška stiska, potem sem dejansko brez besed, ko gre za podoben primer v sedanjosti. Zlasti ker smo Slovenci v zadnjih sedemdesetih letih očitno izgubili že večino občutka za čast in spodobnost. V tem primeru bo "naša hiša" ostala razdeljena, narod pa obsojen na večno slepoto, ki rojeva zgolj sovraštvo, jezo in gnus.

 

 

------------

Drago Jančar, In ljubezen tudi, Založba Baletrina, Ljubljana 2017

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Dohodninska reforma: Obdavčitev zgolj nepremičnin, ne pa tudi drugega premoženja, ni niti poštena niti skladna z ustavo!
13
26.03.2023 21:45
Mogoče je dohodninska zakonodaja za ministra za finance res nepregledna, kar je tudi razumeti, saj minister za finance ni ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj zdaj minister za zdravje pojasni, kako prejema plačilo za svoje delo v zasebnem zdravstvu
19
25.03.2023 23:00
Ob silnem medijskem razkritju domnevno nepravilnega ravnanja nevrokirurga dr. Romana Bošnjaka čakam novinarje, da pogledajo ... Več.
Piše: Milan Krek
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
14
23.03.2023 23:00
Danes se bije boj za Bližnji vzhod in Afriko med ZDA, Rusijo in Kitajsko, medtem ko je Evropska unija nekoliko zaspala zaradi ... Več.
Piše: Andraž Šest
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
11
21.03.2023 21:25
Strateški sveti vlade so pogruntavščina demokratičnih ureditev, ki sploh ni slaba v svoji osnovni ideji. Na določenih akutnih ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
16
19.03.2023 19:00
Na bo jasno že na začetku: nobena inkarnacija Udbe me ne bo ustrahovala in še naprej bom misli in pisal kot sem mislil in pisal ... Več.
Piše: Denis Poniž
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
20
17.03.2023 21:35
Petkova odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika, je v marsičem res prelomna, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
11
16.03.2023 19:44
Znašli smo se na prelomni točki razvoja celotne človeške skupnosti, kjer svobodni, individualni ustvarjalnosti zmanjkuje sape, ... Več.
Piše: Miha Burger
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
14
12.03.2023 22:42
Komisija za preprečevanje korupcije se je izjasnila v primeru groženj ministra za zdravje, izrečenih v telefonskem pogovoru s ... Več.
Piše: Milan Krek
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
18
12.03.2023 19:20
V časopisu, ki velja za vodilno (mainstream) slovensko glasilo, smo pred dnevi lahko brali zanimiv prispevek o nujnih spremembah ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
38
10.03.2023 17:10
Človek je presenečen, da se toliko pametnih ljudi iz zgodovine ni nič naučilo. Že 20. stoletje dokazuje, da vrtnice in nageljni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
13
08.03.2023 20:15
Slovenija je dežela strategij, tudi zelo dobrih. Sprejemamo strategije za vsa področja, od zdravstva, šolstva, energetike, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Evropa 2035: Bencin v bruseljski utopiji
16
07.03.2023 12:33
Za revolucijo je poskrbela Evropska unija v gospodovem letu 2023, ko je med sprejemanjem ukrepov o ukrivljenosti banan in v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Putinova vojna v kontekstu svetovnih srečanj
9
06.03.2023 21:30
Med oktobrom in novembrom 2022 je bilo polno svetovnih srečanj, od katerih nobeno ni vključevaloRusije, bodisi je bila ta le ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Fermijev paradoks slovenske politike ali kje so naši novi politični leaderji
15
05.03.2023 21:10
Leta 1950 je fizik Enrico Fermi postavil vprašanje Kje so vsi?, ki ga danes poznamo kot Fermijev paradoks. Nobelov nagrajenec je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Polemika: Deveta obletnica ukrajinske vojne
19
03.03.2023 11:59
Nismo na prvi obletnici vojne v Ukrajini, kot trdijo zahodne vlade in mediji, pravi Jeffrey Sachs: Ta vojna traja že deveto ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Zakaj je imenovanje "tajnice" Društva novinarjev Slovenije Špela Stare v Programski svet RTV Slovenija moralno sporno in problematično
15
27.02.2023 20:00
Če je bil strah pred upravljanjem javne radiotelevizije s strani skupin, ki uresničujejo svoje interese, upravičen, se sprašuje ... Več.
Piše: Domen Savič
Planica 2023: Butična in cenovno zakalkulirana
21
26.02.2023 19:00
V zadnjih dneh smo priča eskalaciji javnih kritik na račun organizatorjev Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici. ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Prvo leto vojne: Russkij mir
26
23.02.2023 20:15
Ob robu nekega sestanka me je tedanji italijanski zunanji minister di Maio vprašal, če res mislim, da bo Rusija napadla ... Več.
Piše: Anže Logar
Eden od problemov ministra Bešiča so vedno nove, neuresničljive obljube, zaradi katerih ministru nos vse hitreje raste, tako kot Lažnivemu Kljukcu
7
22.02.2023 22:09
Finci za 5,5 milijona prebivalcev porabijo 22,3 milijarde sredstev, Slovenija pa za 2 milijona ljudi okoli 4,5 milijarde evrov, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zgrešeno pismo za mir: Kot je Hitler iz naše hotel napraviti nemško deželo, hoče Putin iz ukrajinske napraviti rusko
29
19.02.2023 18:00
Ali smo Slovenci leta 1941 ravnali narobe, ko smo se uprli nemškemu in drugim agresorjem ter v uporu vztrajali štiri leta? Kajti ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 3.102
02/
Naj zdaj minister za zdravje pojasni, kako prejema plačilo za svoje delo v zasebnem zdravstvu
Milan Krek
Ogledov: 1.351
03/
Dohodninska reforma: Obdavčitev zgolj nepremičnin, ne pa tudi drugega premoženja, ni niti poštena niti skladna z ustavo!
Ivan Simič
Ogledov: 1.148
04/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.955
05/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.320
06/
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
Andraž Šest
Ogledov: 1.404
07/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 940
08/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 518
09/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.952
10/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.509