Komentar

Vojna premaga vse, tudi ljubezen, toda na koncu zmaga resnica, sicer je vse brez smisla

Drago Jančar se svojim zadnjim romanom postavlja ob bok takšnima mojstrovinama, kakršna sta Strah in pogum ter Prišleki. Če je Edvard Kocbek prvi subtilno obelodanil temno stran partizanščine z vso njeno morilsko slo, Lojze Kovačič pa skozi oči odraščajočega otroka epsko popisal vojno in povojno divjanje oblastnikov v Ljubljani, potem se je Jančar zdaj lotil Maribora in Štajerske, kjer je bil trk germanskega šovinizma in slovenskega prezira do nemškutarstva bržkone najhujši.

14.08.2017 22:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Drago Jančar   Edvard Kocbek   Lojze Kovačič   vojna   partizani   domobranci   Wehrmacht   Štajerska   Maribor

Foto: BoBo

"Vojna premaga vse, še vse tiste, ki se vojskujejo. In tiste, ki samo čakajo, da bo minilo."

Drago Jančar, In ljubezen tudi

Vsaka družina ima svoje skrivnosti. Pri nas smo bili vedno na pravi strani. Vsaj tako sem verjel. Ko sem bil star okoli dvajset let, sem izvedel, da je bil brat moje babice, študent medicine, katoliško vzgojen Ljubljančan, pri domobrancih. Leta 1944 so ga ujeli partizani, ga odpeljali na osvobojeno ozemlje v Beli krajini, kjer ga je zasliševal partizansko oficir, kasneje uveljavljeni skladatelj in dirigent, ki je imel v življenju tudi kasneje še opravka s pištolami, ljubosumjem in nasiljem. Tako kot med vojno, ko je na osvobojenem ozemlju zasliševal edinega sina moje prababice. V času, ko se je moj dedek po drugi družinski veji utrujen in naveličan vračal iz internacije v Italiji, se je mamin stric boril, a na napačni strani. Moj dedek se po vrnitvi v Ljubljano nikoli več ni šel vojne, čeprav je bil komunist že pred vojno in so ga zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto - nekdo ga je pač izdal - Italijani že kmalu po zasedbi aretirali v poslali v Gonars, iz katerega ga je rešila mešanica sreče in iznajdljivosti.

 

In medtem ko se je dedku po očetovi strani vojna uprla do te mere, da se s svojimi tovariši ni hotel iti partizanščine (ko so na začetku sedemdesetih odžagali Staneta Kavčiča, je partiji dokončno obrnil hrbet in brez hujših posledic vrnil partijsko knjižico), je edini sin moje prababice po mamini strani idealistično verjel, da lahko en sam človek spreminja svet. Morda je to obžaloval, ko ga je zasliševal partizanski oficir v Beli krajini; kdo ve, kaj je hotel izvedeti od njega in kakšnih dejanj ga je obtoževal ta predani politkomisar, moralo je biti resno, hudo resno, in bratomorna vojna je resna, saj mu je, študentu medicine, ki se je idealistično javil k domobrancem, na glavo nastavil pištolo in v napadu iracionalne sle po ubijanju pritisnil na sprožilec.

 

***

 

Pok. Vsakič, ko si poskušam ta prizor naslikati pred očmi, mi začne piskati v ušesih in potem ne vidim več ničesar, še najmanj prestreljene lobanje in krvi vsepovsod. Če bi se lahko potopil v preteklost in kot nevidno oko opazoval divjanje vojne, ki je najprej od zunaj, kmalu pa še od znotraj napadla naš narod, bi morda videl dvaindvajsetletno dekle v Ljubljani, ki leta 1944, ko je izgubila edinega brata, ni mogla vedeti, kako bo njegova odločitev, da obleče uniformo kasneje poražene strani v bratomorni vojni, zaznamovala njeno kasnejše življenje po osvoboditvi: pogoste legitimacije moških v usnjenih plaščih, psovanja, krajši odvzemi prostosti, napotitve na "družbeno koristno delo", od kopanja jarkov do čiščenja javnih stranišč...

 

O tem nismo nikoli govorili. Nobenih očitkov, zamer ali sovraštva. Kot da bi del preteklosti prekrili s pajčolanom nevednosti, če parafraziram pravnega filozofa Johna Rawlsa. Šele ko sem precej let kasneje, ko se počasi odkrival temno stran rdečega meseca, prebral vrsto knjig, ki so jih napisali avtorji s tiste druge strani, mi je postajalo jasno, da je slika ene družine pravzaprav le odsev mnogo hujše in širše, takorekoč nacionalne stiske. Dokončno sem se otresel vseh iluzij s Prišleki Lojzeta Kovačiča. Vendar to ni bil gnev nad nečastnimi dejanji zmagovalcev — in teh se je sčasoma nabralo toliko, da so relativizirali zla dela one druge, poražene strani —, pač pa nekakšna tiha žalost, ker moram zgodovino 20. stoletja na Slovenskem spoznavati po fragmentih, delček za delčkom, dokler se iz njih ne sestavi celotna slika. Ki je tako zelo tragična, da začenjam verjeti tistim modrecem, ki pravijo, da bo moralo miniti še sto let, da se bodo zacelile vse rane, pozabile vse zamere, sovraštva in individualne travme.

 

 

***

 

Kajti naše kolektivno nezavedno, iz katerega seva medgeneracijski prenos travme, s katero se zdaj soočamo tudi mi, ki pripadamo tretji generaciji, bo ozdravljeno šele tedaj, ko bomo vedeli vse podrobnosti, poznali vse skrivnosti. Vsaka družina posebej in na koncu tudi družba kot celota. Malo je narodov, ki bi si v obdobju druge svetovne vojne zadali toliko ran in gorja, kot smo si ga Slovenci. "Hiša, ki je sama proti sebi razdeljena, ne more obstati", je dejal že Abraham Lincoln, citirajoč evangelij po Marku (3,25). Misel, ki še danes aktualizira našo tragedijo t.i. polpretekle zgodovine, še posebej obdobje 1941—1945, bomo našli tudi v Izpovedih Sv. Avguština in Leviatanu Thomasa Hobbesa.

 

Vse to zgolj dokazuje, da je v tej prastari svetopisemski resnici ključ za razumevanje nujnosti po preseganju jeze, sovraštva in strahu, ki paralizirajo zmožnost, narediti korak naprej. V družini in državi, saj ni razlike. Rešitev ni v tem, da o določenih stvareh ne govorimo; niti ni v tem, da bi bili (bratomorna) vojna in takorekoč sočasna revolucija še naslednjih sto let nekakšen tabu, o katerem ni dovoljeno imeti različnih pogledov, interpretacij ali celo prepričanj. Molk ni nič drugega kot odlašanje s trenutkom soočenja in kdor vsaj malo pozna sociološka dognanja iz povojne Nemčije, dobro ve, kakšno napako so storili v prvi fazi denacifikacije, ko so starši poskušali zaščititi otroke pred občutkom krivde, zato so jim sistematično zamolčali celo poglavje nemške zgodovine, ki ga je zaznamoval nacionalni socializem. Molk lahko reši neprijetna vprašanja, ki bi jih imela ena generacija, ne more pa trajati v nedogled. Prav zato se danes tretja generacija Nemcev tako poglobljeno ukvarja s holokavstom in grehi svojih starih očetov in babic. Ker je to edini način, da se soočijo z resnico; tako individualno kot kolektivno.

 

Zaradi tega je današnja nemška družba vsakič obsedena s svojo "polpreteklo zgodovino", izobraževalni sistem pa to željo po razkrivanju zločinov nacionalnega socializma le spodbuja. Slovenska zgodba je resda drugačna, saj smo bili žrtev. A to ne drži povsem. Vojna je bila pri nas tudi državljanska, imeli smo revolucijo, ki je bila kruta in krvava. Ste se kdaj vprašali, koliko filmov, televizijskih serij, koliko knjig — od romanov in druge beletristike, do znanstvenih monografij in zgodovinskih študij — sploh premoremo o tem tragičnem obdobju. Ne prav dosti, kajne? Če objektivno drži, da do leta 1990 v glavnem ni bilo mogoče oziroma ni bilo dovoljeno izdajati knjig o vojni in revoluciji, ki ne bi sledile uradni dogmatiki (čeprav so bile seveda tudi svetle izjeme, pa ne mislim tistih avtorjev v emigraciji), pa ta "izgovor" že več kot četrt stoletja ni vzdrži resne kritike.

 

 

***

 

Po Kocbkovi zbirki novel Strah in pogum in Kovačičevih Prišlekih, ki jih marsikdo ocenjuje kot najboljši slovenski roman 20. stoletja, je zdaj v to občutljivo tematiko mojstrsko posegel Drago Jančar. Njegov roman In ljubezen tudi, v katerem so vsi ključni dogodki zgodovinsko verodostojni, predstavlja prvo takšno literarno delo, ki osvetljuje drugo svetovno vojno na Štajerskem. Se pravi v tistem delu leta 1941 okupirane in razkosane Dravske banovine (Slovenije), po katerem so nacisti najbolj hlepeli in ki so ga aprila 1941 tudi najbolj temeljito ponemčili.

 

Maribor, v katerem sta desetletja, celo stoletja drug ob drugega butala germanski in slovenski svet, je doživel precej drugačno izkušnjo kot Ljubljana, v kateri so se do jeseni 1943 šopirili Italijani. A če je Ljubljanska pokrajina (z Notranjsko, Dolenjsko in delom Gorenjske) doživljala drugo svetovno vojno predvsem skozi kaos državljanskega klanja med "rdečimi" in "belimi", potem se je Štajerska srečevala s tisoči, celo desettisoči prisilno mobiliziranih moških v nemški Wehrmacht (nekaj jih je zaradi takšnega ali drugačnega razloga vstopilo tudi v SS), nad vsem tem pa je lebdelo staro, nikoli ugaslo sovraštvo med Slovenci in Nemci, sploh pa med "pravimi" Slovenci in "nemškutarji". Med tistimi, ki se nikoli niso odrekli svoji nacionalni in kulturni identiteti, ter tistimi, ki so to storili in se poskušali spremniti v lojalne, običajne in normalne Nemce.

 

V takšnem svetu je bilo težko ostati Anton Belak, moral si imeti srečo oziroma pravi poklic, da si to lahko ostal, predvsem pa da si vojno preživel. Lažje je bilo iz Ludeka Miškolnika postati Ludwig Mischkolnig in imeti službo v obveščevalni službi SS. Takšne, ki so govorili slovensko z lokalnim mariborskim narečjem, so imeli okupatorji najraje. Infiltracija v mehki trebuh okupirane dežele, iz katere so želeli odstraniti vse nelojalne slovanske elemente. Zato so bili ponemčeni Miškolniki zlata vredni, dokler so s srcem in razumom sledili Führerju. Dokler se niso zapletli s kakšno pomoči potrebno domačinko, ki je bila v zameno za takšno pomoč pripravljena narediti vse.

 

 

***

 

Ironično naključje je, da sem Jančarjev roman In ljubezen tudi bral ravno v dneh, ko je v nekem drugem času, v nekem drugem, Mariborčanom sicer zelo ljubem mestu, nek drug mogočnež zlorabil pomoči potrebno mlado žensko. In če je bila v primeru mariborskega nemškutarja v uniformi oficirja SS izgovor za "seksualno korupcijo" vojna in z njo povezana človeška stiska, potem sem dejansko brez besed, ko gre za podoben primer v sedanjosti. Zlasti ker smo Slovenci v zadnjih sedemdesetih letih očitno izgubili že večino občutka za čast in spodobnost. V tem primeru bo "naša hiša" ostala razdeljena, narod pa obsojen na večno slepoto, ki rojeva zgolj sovraštvo, jezo in gnus.

 

 

------------

Drago Jančar, In ljubezen tudi, Založba Baletrina, Ljubljana 2017

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.754
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.495
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.577
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.535
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.591
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.253
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 978
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.227
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 907
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.030