Komentar

Prazne marnje o prazni pokojninski blagajni

Kadar nanese beseda na pokojnine, se med ljudmi najpogosteje pojavljajo izjave o prazni pokojninski blagajni, o tem, da bo potrebno delati do smrti, ali celo da se bo naš pokojninski sistem kar sesul. Seveda nič od tega ne drži, a po stari navadi v Sloveniji radi vse stvari vidimo bolj črne, kot pa je dejansko stanje. Zato si poglejmo nekaj dejstev v zvezi s stanjem našega pokojninskega sistema.

16.08.2017 21:03
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   pokojnine   starostna doba   Zavod za pokojninsko zavarovanje   Bismarck

Podaljševanje starostne meje za upokojitev torej ne pomeni, da bomo morali delati do smrti, temveč zaradi poznejšega zaposlovanja ter daljše življenjske dobe samo izenačuje pogoje v katerih se upokojujejo današnje generacije v primerjavi s prejšnjimi.

Polna ali prazna pokojninska blagajna je predvsem nesmiselna navedba, ker v tej blagajni, na nekem pokojninskem računu nikoli ni bilo zbranih in privarčevanih sredstev za izplačevanje tekočih pokojnin. V Sloveniji tako kot v večini držav na svetu že od nemškega kanclerja Bismarcka dalje velja tako imenovan pretočni ali "pay as you go" sistem. Po njem se v pokojninsko blagajno oziroma na račun pokojninskega zavoda vsak mesec s prispevki od plač ter dodatnim prilivom iz proračuna zbere toliko sredstev, kolikor jih Zavod za pokojninsko zavarovanje potrebuje za tekoče izplačilo pokojnin. Stanje sredstev na računu konec meseca ali na začetku je vedno nič oz. minimalen znesek za tekoče poslovanje zavoda.

 

Obvezno pokojninsko zavarovanje poteka na ta način že ves čas po drugi svetovni vojni, pa tudi prej. Zaradi tega pokojninska blagajna nikoli ni bila polna nekih privarčevanih sredstev, je pa vedno zbrala dovolj sredstev za mesečno izplačilo pokojnin. Po tem pretočnem sistemu aktivne (zaposlene) generacije vplačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje, iz tega pa upokojene generacije dobivajo tekoče prejemke. Sistem je pravzaprav takšen, kot je veljal tudi v zgodovini, le da ne preko države. Delovno aktivni so vedno skrbeli za svoje starše, ko so ti onemogli, in jim omogočili preživetje. Na kmetijah stari ljudje niso imeli privarčevanih sredstev od prej, temveč so se z otroci dogovorili za "preužitek", da jim torej ti zagotavljajo hrano in bivanje pod domačo streho do smrti.

 

In to delamo tudi danes, ko vplačujemo pokojninske prispevke - ne zato, da bi se ta denar zbiral za našo pokojnino čez dvajset, trideset let, temveč zato, da iz njih dobivajo denar naši starši ali stari starši za tekoče življenje, oni so ga vplačevali za svoje starše, njihovi za svoje in tako naprej. Z vplačilom prispevkov za pokojninsko zavarovanje si dejansko "kupujemo" ali zagotavljamo pravico, da bodo na isti način za nas, za naše prejemke kasneje skrbeli naši otroci oz. takratne delovno aktivne generacije.

 

 

Primanjkljaj se veča, ker živimo dlje

 

Seveda pa je res, da je bilo nekdaj zelo malo upokojencev, malo potreb za izplačilo pokojnin in zaradi tega so bili prispevki za pokojnino zelo nizki. Če danes vplačujemo zanje v povprečju okoli 40 % od neto plače, je v sedemdesetih letih zadoščalo vplačilo že 10 % plače in tekoči izdatki Zavoda so bili pokriti. Ko sem preračunaval vplačila pokojninskih prispevkov očeta, ki se je upokojil pred 25 leti, bi v primeru zbiranja teh sredstev iz njih danes ne mogel prejemati niti polovico pokojnine. In ta primanjkljaj se vleče še v današnji čas, zaradi česar mora država iz drugih davčnih virov (DDV) vsak mesec v pokojninsko blagajno prispevati okoli četrtine skupno potrebnih sredstev za izplačilo pokojnin. Ima pa ta primanjkljaj še drugo dimenzijo, o čemer pa več na koncu prispevka.

 

Druga pogosta izjava govori o tem, kako bomo morali delati skoraj do smrti. Če pogledamo razmere v preteklih letih, so ljudje vplačevali prispevke v povprečju 35 do 38 let, potem pa 22 let prejemali pokojnino. Seveda zna vsak hitro našteti primere, kako je nekdo umrl takoj po upokojitvi in potem se ljudje sprašujejo, kje je njegov vplačan denar. A veliko je tudi ljudi, ki so delali celo krajši čas, pokojnino pa prejemajo trideset in tudi več let, zaradi česar moramo pač izhajati iz povprečja. Drži, da so se nekdaj ljudje upokojevali tudi pri 50 letih, a njihova življenjska doba je bila krajša, predvsem pa so nekdaj pričeli z delom že tudi pri petnajstih letih in si posledično prej nabrali 35 let delovne dobe in več.

 

Danes se prva zaposlitev v povprečju približuje že tridesetemu letu in ker je za normalo pokojnino potrebno delati 35 do 40 let, se bodo današnje generacije popolnoma normalno upokojevale pri 65. ali 67. letu starosti. Zaradi tega ne bodo delali nič dlje kot generacije, ki so se upokojile pred nekaj deset leti, prav tako pa bodo zaradi daljše življenjske dobe prejemali pokojnino dvajset ali več let. V povprečju seveda.

 

 

Podaljševanje starostne meje za upokojitev

 

To ne pomeni nič drugega, kot zagotavljanje enakih pogojev, torej let dela ter prejemanja pokojnine, kot je veljajo ves čas in kot je nujno za normalno višino pokojnine, med 60 in 70 % plače. Tudi če bi vplačevali vsak mesec na nek račun 40 % neto plače vseh (denimo) 38 let dela, bi iz teh sredstev lahko 22 let prejemali pokojnino v višini okoli dve tretjini plače. Ob tem pa obvezni in pretočni pokojninski sistem zagotavlja varnost in solidarnost med ljudmi. Da torej lahko prejemaš pokojnino ves čas do smrti ter v višini, ki omogoča vsaj minimalne pogoje za življenje oz. več ob vplačevanju višjih prispevkov. Če bi bile pokojnine danes odvisne točno od vplačanih prispevkov, bi bile razlike med njimi bistveno večje, tako pa veljavni sistem te razlike deloma izravna.

 

Podaljševanje starostne meje za upokojitev torej ne pomeni, da bomo morali delati do smrti, temveč zaradi poznejšega zaposlovanja ter daljše življenjske dobe samo izenačuje pogoje v katerih se upokojujejo današnje generacije v primerjavi s prejšnjimi. Nekdo, ki gre po danes veljavni zakonodaji v pokoj pri 65 letih, bo v povprečju še vedno prejemal pokojnino več kot 20 let. Ta sistem je danes vzdržen, čez nekaj let pa bomo to mejo dvignili še za kaki dve leti, a čas dela in prejemanja pokojnine bo približno enak.

 

 

Teza o sesutju sistema

 

S tem v bistvu tudi zavračam tretjo tezo, da se bo pokojninski sistem sesul. Seveda se tudi v Sloveniji spreminja starostna struktura prebivalstva, menda še nekaj hitreje kot drugje, a izračuni kažejo, da to vseeno ne bo kritično, če bo le zadosti dela. Zanimiv je podatek, da imamo v Sloveniji že nekaj let naravni prirast prebivalstva, da se torej rodi več otrok kot pa ljudi umre. Dodatno pa imamo tudi neto priseljevanje in državljanov Slovenije je danes 2,065 milijona, še deset let nazaj nas ni bilo niti dva milijona. Tudi pogled na demografske spremembe pokaže, da bomo imeli na primer šele čez dvajset let toliko starostnikov nad 65. letom, kot jih imajo že danes na Japonskem.

 

V Sloveniji tako danes namenjamo za pokojnine slabih 11 % bruto družbenega proizvoda, kar je celo eno odstotno točko manj kot pred štirimi leti. Če bi pogoji upokojevanja ostali enaki, da torej ne spreminjamo zakonodaje, bi bil delež pokojnin v BDP glede na demografska gibanja na primer leta 2050 okoli 15 %. Ker pa bomo v naslednjih letih nekoliko podaljšali starostno mejo za upokojevanje, bi se ti izdatki gibali na nivoju 14 ali še kak odstotek BDP manj.

 

Gre torej za zneske izplačil, ki niso kritični in stalno govorjenje o neki pokojninski reformi so bolj floskule, ki jih uporabljajo mednarodne institucije, ker drugih nasvetov ne znajo dati. Enako velja seveda tudi za veliko domačih "strokovnjakov", ki stalno strašijo z razpadom sistema. Samo za primerjavo, delež pokojnin v BDP je v Avstriji že danes 15 %, v Italiji pa celo 17 %, a javno-finančni sistem jim nemoteno deluje. In tudi tam se demografska gibanja poslabšujejo. Zaradi navedenih razlogov je sicer nujno za dve ali tri leta postopno dvigniti starostno mejo za upokojevanje - in to bi lahko poimenovali zgolj sprememba ali usklajevanje zakonodaje, nikakor pa ne reforma, s katero bi želeli razmere postaviti na glavo.

 

 

Višje pokojnine pomenijo višjo potrošnjo

 

Kažejo pa ti podatki še en pomemben vidik. Izplačilo pokojnin se namreč vedno gleda samo kot izdatek pokojninskega zavoda ali proračuna. Nikoli pa v teh projekcijah ni izračunano, koliko ti izdatki vplivajo tudi na proračunske prihodke. Upokojenci bodo višje pokojnine v večini potrošili (ali dali za potrošnjo otrokom) in to se potem odraža tudi v večjih prihodkih proračuna. Zaradi tega učinka je neto odliv na javne finance precej nižji, mogoče le tretjino višjih izdatkov.

 

Verjetno se v Italiji in Avstriji tega zavedajo, kjer z višjimi pokojninami stimulirajo tudi gospodarsko rast, ki pokrije večje izdatke pokojninskega zavoda. Ta učinek pri nas zanemarjamo. Menim, da smo po nepotrebnem tako močno zarezali v višino pokojnin, da danes marsikje res ne omogočajo normalnega preživetja.

 

Obvezni pokojninski sistem je torej vzdržen, ob normalnem gibanju v gospodarstvu bodo izdatki sprejemljivi in ljudje bodo še vedno delali nekje do 40 let ter vsaj dvajset let prejemali pokojnino iz tega zavarovanja. Seveda pa ne bo pretirano visoka in prav je, da si trenutne generacije z dodatnim zavarovanjem zagotavljajo še kak evro v skladu s svojimi zmožnostmi.

 

 

Za konec še o primanjkljaju ...

 

Za konec bi še enkrat omenil primanjkljaj pokojninske blagajne, ki je nastal, ker so prejšnje generacije vplačevale bistveno manj prispevkov, kot so potem dobivale pokojnin. Pri tem namreč ne smemo pozabiti, da pa so istočasno ustvarile vse družbeno bogastvo; ob osamosvojitvi smo imeli po današnjih vrednostih mogoče dvajset ali trideset milijard evrov tega premoženja.

 

Kot vemo, smo ga potem 60 odstotkov s certifikati brezplačno razdelili med ljudi, desetina je šla za pokrivanja obvez iz naslova denacionalizacije, petina je ostala v lasti države, ostalih deset odstotkov pa za pokrivanje omenjenega primanjkljaja pokojnin. Če bi gledali pošteno, bi morali pravzaprav celotno družbeno premoženje nameniti za pokojnine prejšnjih generacij, ki so to premoženje tudi ustvarjale. Potem državi ne bi bilo potrebno vsako leto dodajati sredstva iz drugih davčnih virov za tekoče izplačevanje pokojnin.

 

To smo zamudili, a država je še danes neposredno ali posredno, preko državnih bank, lastnik skoraj petine gospodarstva in to premoženje bi mogoče res lahko kar v celoti uporabili za potrebe pokojnin. Bilo bi pošteno. Seveda pa je pri tem ključno ustrezno upravljanje tega premoženja, kjer se do sedaj res nismo ravno izkazali. A to bi vseeno morali znati razrešiti drugače, kot pa samo s prodajo državnega premoženja tujcem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.431
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.689
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.339
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.281
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.500
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.084
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.156
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.777
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 722
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.364