Komentar

Prazne marnje o prazni pokojninski blagajni

Kadar nanese beseda na pokojnine, se med ljudmi najpogosteje pojavljajo izjave o prazni pokojninski blagajni, o tem, da bo potrebno delati do smrti, ali celo da se bo naš pokojninski sistem kar sesul. Seveda nič od tega ne drži, a po stari navadi v Sloveniji radi vse stvari vidimo bolj črne, kot pa je dejansko stanje. Zato si poglejmo nekaj dejstev v zvezi s stanjem našega pokojninskega sistema.

16.08.2017 21:03
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   pokojnine   starostna doba   Zavod za pokojninsko zavarovanje   Bismarck

Podaljševanje starostne meje za upokojitev torej ne pomeni, da bomo morali delati do smrti, temveč zaradi poznejšega zaposlovanja ter daljše življenjske dobe samo izenačuje pogoje v katerih se upokojujejo današnje generacije v primerjavi s prejšnjimi.

Polna ali prazna pokojninska blagajna je predvsem nesmiselna navedba, ker v tej blagajni, na nekem pokojninskem računu nikoli ni bilo zbranih in privarčevanih sredstev za izplačevanje tekočih pokojnin. V Sloveniji tako kot v večini držav na svetu že od nemškega kanclerja Bismarcka dalje velja tako imenovan pretočni ali "pay as you go" sistem. Po njem se v pokojninsko blagajno oziroma na račun pokojninskega zavoda vsak mesec s prispevki od plač ter dodatnim prilivom iz proračuna zbere toliko sredstev, kolikor jih Zavod za pokojninsko zavarovanje potrebuje za tekoče izplačilo pokojnin. Stanje sredstev na računu konec meseca ali na začetku je vedno nič oz. minimalen znesek za tekoče poslovanje zavoda.

 

Obvezno pokojninsko zavarovanje poteka na ta način že ves čas po drugi svetovni vojni, pa tudi prej. Zaradi tega pokojninska blagajna nikoli ni bila polna nekih privarčevanih sredstev, je pa vedno zbrala dovolj sredstev za mesečno izplačilo pokojnin. Po tem pretočnem sistemu aktivne (zaposlene) generacije vplačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje, iz tega pa upokojene generacije dobivajo tekoče prejemke. Sistem je pravzaprav takšen, kot je veljal tudi v zgodovini, le da ne preko države. Delovno aktivni so vedno skrbeli za svoje starše, ko so ti onemogli, in jim omogočili preživetje. Na kmetijah stari ljudje niso imeli privarčevanih sredstev od prej, temveč so se z otroci dogovorili za "preužitek", da jim torej ti zagotavljajo hrano in bivanje pod domačo streho do smrti.

 

In to delamo tudi danes, ko vplačujemo pokojninske prispevke - ne zato, da bi se ta denar zbiral za našo pokojnino čez dvajset, trideset let, temveč zato, da iz njih dobivajo denar naši starši ali stari starši za tekoče življenje, oni so ga vplačevali za svoje starše, njihovi za svoje in tako naprej. Z vplačilom prispevkov za pokojninsko zavarovanje si dejansko "kupujemo" ali zagotavljamo pravico, da bodo na isti način za nas, za naše prejemke kasneje skrbeli naši otroci oz. takratne delovno aktivne generacije.

 

 

Primanjkljaj se veča, ker živimo dlje

 

Seveda pa je res, da je bilo nekdaj zelo malo upokojencev, malo potreb za izplačilo pokojnin in zaradi tega so bili prispevki za pokojnino zelo nizki. Če danes vplačujemo zanje v povprečju okoli 40 % od neto plače, je v sedemdesetih letih zadoščalo vplačilo že 10 % plače in tekoči izdatki Zavoda so bili pokriti. Ko sem preračunaval vplačila pokojninskih prispevkov očeta, ki se je upokojil pred 25 leti, bi v primeru zbiranja teh sredstev iz njih danes ne mogel prejemati niti polovico pokojnine. In ta primanjkljaj se vleče še v današnji čas, zaradi česar mora država iz drugih davčnih virov (DDV) vsak mesec v pokojninsko blagajno prispevati okoli četrtine skupno potrebnih sredstev za izplačilo pokojnin. Ima pa ta primanjkljaj še drugo dimenzijo, o čemer pa več na koncu prispevka.

 

Druga pogosta izjava govori o tem, kako bomo morali delati skoraj do smrti. Če pogledamo razmere v preteklih letih, so ljudje vplačevali prispevke v povprečju 35 do 38 let, potem pa 22 let prejemali pokojnino. Seveda zna vsak hitro našteti primere, kako je nekdo umrl takoj po upokojitvi in potem se ljudje sprašujejo, kje je njegov vplačan denar. A veliko je tudi ljudi, ki so delali celo krajši čas, pokojnino pa prejemajo trideset in tudi več let, zaradi česar moramo pač izhajati iz povprečja. Drži, da so se nekdaj ljudje upokojevali tudi pri 50 letih, a njihova življenjska doba je bila krajša, predvsem pa so nekdaj pričeli z delom že tudi pri petnajstih letih in si posledično prej nabrali 35 let delovne dobe in več.

 

Danes se prva zaposlitev v povprečju približuje že tridesetemu letu in ker je za normalo pokojnino potrebno delati 35 do 40 let, se bodo današnje generacije popolnoma normalno upokojevale pri 65. ali 67. letu starosti. Zaradi tega ne bodo delali nič dlje kot generacije, ki so se upokojile pred nekaj deset leti, prav tako pa bodo zaradi daljše življenjske dobe prejemali pokojnino dvajset ali več let. V povprečju seveda.

 

 

Podaljševanje starostne meje za upokojitev

 

To ne pomeni nič drugega, kot zagotavljanje enakih pogojev, torej let dela ter prejemanja pokojnine, kot je veljajo ves čas in kot je nujno za normalno višino pokojnine, med 60 in 70 % plače. Tudi če bi vplačevali vsak mesec na nek račun 40 % neto plače vseh (denimo) 38 let dela, bi iz teh sredstev lahko 22 let prejemali pokojnino v višini okoli dve tretjini plače. Ob tem pa obvezni in pretočni pokojninski sistem zagotavlja varnost in solidarnost med ljudmi. Da torej lahko prejemaš pokojnino ves čas do smrti ter v višini, ki omogoča vsaj minimalne pogoje za življenje oz. več ob vplačevanju višjih prispevkov. Če bi bile pokojnine danes odvisne točno od vplačanih prispevkov, bi bile razlike med njimi bistveno večje, tako pa veljavni sistem te razlike deloma izravna.

 

Podaljševanje starostne meje za upokojitev torej ne pomeni, da bomo morali delati do smrti, temveč zaradi poznejšega zaposlovanja ter daljše življenjske dobe samo izenačuje pogoje v katerih se upokojujejo današnje generacije v primerjavi s prejšnjimi. Nekdo, ki gre po danes veljavni zakonodaji v pokoj pri 65 letih, bo v povprečju še vedno prejemal pokojnino več kot 20 let. Ta sistem je danes vzdržen, čez nekaj let pa bomo to mejo dvignili še za kaki dve leti, a čas dela in prejemanja pokojnine bo približno enak.

 

 

Teza o sesutju sistema

 

S tem v bistvu tudi zavračam tretjo tezo, da se bo pokojninski sistem sesul. Seveda se tudi v Sloveniji spreminja starostna struktura prebivalstva, menda še nekaj hitreje kot drugje, a izračuni kažejo, da to vseeno ne bo kritično, če bo le zadosti dela. Zanimiv je podatek, da imamo v Sloveniji že nekaj let naravni prirast prebivalstva, da se torej rodi več otrok kot pa ljudi umre. Dodatno pa imamo tudi neto priseljevanje in državljanov Slovenije je danes 2,065 milijona, še deset let nazaj nas ni bilo niti dva milijona. Tudi pogled na demografske spremembe pokaže, da bomo imeli na primer šele čez dvajset let toliko starostnikov nad 65. letom, kot jih imajo že danes na Japonskem.

 

V Sloveniji tako danes namenjamo za pokojnine slabih 11 % bruto družbenega proizvoda, kar je celo eno odstotno točko manj kot pred štirimi leti. Če bi pogoji upokojevanja ostali enaki, da torej ne spreminjamo zakonodaje, bi bil delež pokojnin v BDP glede na demografska gibanja na primer leta 2050 okoli 15 %. Ker pa bomo v naslednjih letih nekoliko podaljšali starostno mejo za upokojevanje, bi se ti izdatki gibali na nivoju 14 ali še kak odstotek BDP manj.

 

Gre torej za zneske izplačil, ki niso kritični in stalno govorjenje o neki pokojninski reformi so bolj floskule, ki jih uporabljajo mednarodne institucije, ker drugih nasvetov ne znajo dati. Enako velja seveda tudi za veliko domačih "strokovnjakov", ki stalno strašijo z razpadom sistema. Samo za primerjavo, delež pokojnin v BDP je v Avstriji že danes 15 %, v Italiji pa celo 17 %, a javno-finančni sistem jim nemoteno deluje. In tudi tam se demografska gibanja poslabšujejo. Zaradi navedenih razlogov je sicer nujno za dve ali tri leta postopno dvigniti starostno mejo za upokojevanje - in to bi lahko poimenovali zgolj sprememba ali usklajevanje zakonodaje, nikakor pa ne reforma, s katero bi želeli razmere postaviti na glavo.

 

 

Višje pokojnine pomenijo višjo potrošnjo

 

Kažejo pa ti podatki še en pomemben vidik. Izplačilo pokojnin se namreč vedno gleda samo kot izdatek pokojninskega zavoda ali proračuna. Nikoli pa v teh projekcijah ni izračunano, koliko ti izdatki vplivajo tudi na proračunske prihodke. Upokojenci bodo višje pokojnine v večini potrošili (ali dali za potrošnjo otrokom) in to se potem odraža tudi v večjih prihodkih proračuna. Zaradi tega učinka je neto odliv na javne finance precej nižji, mogoče le tretjino višjih izdatkov.

 

Verjetno se v Italiji in Avstriji tega zavedajo, kjer z višjimi pokojninami stimulirajo tudi gospodarsko rast, ki pokrije večje izdatke pokojninskega zavoda. Ta učinek pri nas zanemarjamo. Menim, da smo po nepotrebnem tako močno zarezali v višino pokojnin, da danes marsikje res ne omogočajo normalnega preživetja.

 

Obvezni pokojninski sistem je torej vzdržen, ob normalnem gibanju v gospodarstvu bodo izdatki sprejemljivi in ljudje bodo še vedno delali nekje do 40 let ter vsaj dvajset let prejemali pokojnino iz tega zavarovanja. Seveda pa ne bo pretirano visoka in prav je, da si trenutne generacije z dodatnim zavarovanjem zagotavljajo še kak evro v skladu s svojimi zmožnostmi.

 

 

Za konec še o primanjkljaju ...

 

Za konec bi še enkrat omenil primanjkljaj pokojninske blagajne, ki je nastal, ker so prejšnje generacije vplačevale bistveno manj prispevkov, kot so potem dobivale pokojnin. Pri tem namreč ne smemo pozabiti, da pa so istočasno ustvarile vse družbeno bogastvo; ob osamosvojitvi smo imeli po današnjih vrednostih mogoče dvajset ali trideset milijard evrov tega premoženja.

 

Kot vemo, smo ga potem 60 odstotkov s certifikati brezplačno razdelili med ljudi, desetina je šla za pokrivanja obvez iz naslova denacionalizacije, petina je ostala v lasti države, ostalih deset odstotkov pa za pokrivanje omenjenega primanjkljaja pokojnin. Če bi gledali pošteno, bi morali pravzaprav celotno družbeno premoženje nameniti za pokojnine prejšnjih generacij, ki so to premoženje tudi ustvarjale. Potem državi ne bi bilo potrebno vsako leto dodajati sredstva iz drugih davčnih virov za tekoče izplačevanje pokojnin.

 

To smo zamudili, a država je še danes neposredno ali posredno, preko državnih bank, lastnik skoraj petine gospodarstva in to premoženje bi mogoče res lahko kar v celoti uporabili za potrebe pokojnin. Bilo bi pošteno. Seveda pa je pri tem ključno ustrezno upravljanje tega premoženja, kjer se do sedaj res nismo ravno izkazali. A to bi vseeno morali znati razrešiti drugače, kot pa samo s prodajo državnega premoženja tujcem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,494
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,186
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,096
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,920
05/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,515
06/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,169
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,324
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 837
09/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,601
10/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 1,006