Komentar

Prazne marnje o prazni pokojninski blagajni

Kadar nanese beseda na pokojnine, se med ljudmi najpogosteje pojavljajo izjave o prazni pokojninski blagajni, o tem, da bo potrebno delati do smrti, ali celo da se bo naš pokojninski sistem kar sesul. Seveda nič od tega ne drži, a po stari navadi v Sloveniji radi vse stvari vidimo bolj črne, kot pa je dejansko stanje. Zato si poglejmo nekaj dejstev v zvezi s stanjem našega pokojninskega sistema.

16.08.2017 21:03
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   pokojnine   starostna doba   Zavod za pokojninsko zavarovanje   Bismarck

Podaljševanje starostne meje za upokojitev torej ne pomeni, da bomo morali delati do smrti, temveč zaradi poznejšega zaposlovanja ter daljše življenjske dobe samo izenačuje pogoje v katerih se upokojujejo današnje generacije v primerjavi s prejšnjimi.

Polna ali prazna pokojninska blagajna je predvsem nesmiselna navedba, ker v tej blagajni, na nekem pokojninskem računu nikoli ni bilo zbranih in privarčevanih sredstev za izplačevanje tekočih pokojnin. V Sloveniji tako kot v večini držav na svetu že od nemškega kanclerja Bismarcka dalje velja tako imenovan pretočni ali "pay as you go" sistem. Po njem se v pokojninsko blagajno oziroma na račun pokojninskega zavoda vsak mesec s prispevki od plač ter dodatnim prilivom iz proračuna zbere toliko sredstev, kolikor jih Zavod za pokojninsko zavarovanje potrebuje za tekoče izplačilo pokojnin. Stanje sredstev na računu konec meseca ali na začetku je vedno nič oz. minimalen znesek za tekoče poslovanje zavoda.

 

Obvezno pokojninsko zavarovanje poteka na ta način že ves čas po drugi svetovni vojni, pa tudi prej. Zaradi tega pokojninska blagajna nikoli ni bila polna nekih privarčevanih sredstev, je pa vedno zbrala dovolj sredstev za mesečno izplačilo pokojnin. Po tem pretočnem sistemu aktivne (zaposlene) generacije vplačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje, iz tega pa upokojene generacije dobivajo tekoče prejemke. Sistem je pravzaprav takšen, kot je veljal tudi v zgodovini, le da ne preko države. Delovno aktivni so vedno skrbeli za svoje starše, ko so ti onemogli, in jim omogočili preživetje. Na kmetijah stari ljudje niso imeli privarčevanih sredstev od prej, temveč so se z otroci dogovorili za "preužitek", da jim torej ti zagotavljajo hrano in bivanje pod domačo streho do smrti.

 

In to delamo tudi danes, ko vplačujemo pokojninske prispevke - ne zato, da bi se ta denar zbiral za našo pokojnino čez dvajset, trideset let, temveč zato, da iz njih dobivajo denar naši starši ali stari starši za tekoče življenje, oni so ga vplačevali za svoje starše, njihovi za svoje in tako naprej. Z vplačilom prispevkov za pokojninsko zavarovanje si dejansko "kupujemo" ali zagotavljamo pravico, da bodo na isti način za nas, za naše prejemke kasneje skrbeli naši otroci oz. takratne delovno aktivne generacije.

 

 

Primanjkljaj se veča, ker živimo dlje

 

Seveda pa je res, da je bilo nekdaj zelo malo upokojencev, malo potreb za izplačilo pokojnin in zaradi tega so bili prispevki za pokojnino zelo nizki. Če danes vplačujemo zanje v povprečju okoli 40 % od neto plače, je v sedemdesetih letih zadoščalo vplačilo že 10 % plače in tekoči izdatki Zavoda so bili pokriti. Ko sem preračunaval vplačila pokojninskih prispevkov očeta, ki se je upokojil pred 25 leti, bi v primeru zbiranja teh sredstev iz njih danes ne mogel prejemati niti polovico pokojnine. In ta primanjkljaj se vleče še v današnji čas, zaradi česar mora država iz drugih davčnih virov (DDV) vsak mesec v pokojninsko blagajno prispevati okoli četrtine skupno potrebnih sredstev za izplačilo pokojnin. Ima pa ta primanjkljaj še drugo dimenzijo, o čemer pa več na koncu prispevka.

 

Druga pogosta izjava govori o tem, kako bomo morali delati skoraj do smrti. Če pogledamo razmere v preteklih letih, so ljudje vplačevali prispevke v povprečju 35 do 38 let, potem pa 22 let prejemali pokojnino. Seveda zna vsak hitro našteti primere, kako je nekdo umrl takoj po upokojitvi in potem se ljudje sprašujejo, kje je njegov vplačan denar. A veliko je tudi ljudi, ki so delali celo krajši čas, pokojnino pa prejemajo trideset in tudi več let, zaradi česar moramo pač izhajati iz povprečja. Drži, da so se nekdaj ljudje upokojevali tudi pri 50 letih, a njihova življenjska doba je bila krajša, predvsem pa so nekdaj pričeli z delom že tudi pri petnajstih letih in si posledično prej nabrali 35 let delovne dobe in več.

 

Danes se prva zaposlitev v povprečju približuje že tridesetemu letu in ker je za normalo pokojnino potrebno delati 35 do 40 let, se bodo današnje generacije popolnoma normalno upokojevale pri 65. ali 67. letu starosti. Zaradi tega ne bodo delali nič dlje kot generacije, ki so se upokojile pred nekaj deset leti, prav tako pa bodo zaradi daljše življenjske dobe prejemali pokojnino dvajset ali več let. V povprečju seveda.

 

 

Podaljševanje starostne meje za upokojitev

 

To ne pomeni nič drugega, kot zagotavljanje enakih pogojev, torej let dela ter prejemanja pokojnine, kot je veljajo ves čas in kot je nujno za normalno višino pokojnine, med 60 in 70 % plače. Tudi če bi vplačevali vsak mesec na nek račun 40 % neto plače vseh (denimo) 38 let dela, bi iz teh sredstev lahko 22 let prejemali pokojnino v višini okoli dve tretjini plače. Ob tem pa obvezni in pretočni pokojninski sistem zagotavlja varnost in solidarnost med ljudmi. Da torej lahko prejemaš pokojnino ves čas do smrti ter v višini, ki omogoča vsaj minimalne pogoje za življenje oz. več ob vplačevanju višjih prispevkov. Če bi bile pokojnine danes odvisne točno od vplačanih prispevkov, bi bile razlike med njimi bistveno večje, tako pa veljavni sistem te razlike deloma izravna.

 

Podaljševanje starostne meje za upokojitev torej ne pomeni, da bomo morali delati do smrti, temveč zaradi poznejšega zaposlovanja ter daljše življenjske dobe samo izenačuje pogoje v katerih se upokojujejo današnje generacije v primerjavi s prejšnjimi. Nekdo, ki gre po danes veljavni zakonodaji v pokoj pri 65 letih, bo v povprečju še vedno prejemal pokojnino več kot 20 let. Ta sistem je danes vzdržen, čez nekaj let pa bomo to mejo dvignili še za kaki dve leti, a čas dela in prejemanja pokojnine bo približno enak.

 

 

Teza o sesutju sistema

 

S tem v bistvu tudi zavračam tretjo tezo, da se bo pokojninski sistem sesul. Seveda se tudi v Sloveniji spreminja starostna struktura prebivalstva, menda še nekaj hitreje kot drugje, a izračuni kažejo, da to vseeno ne bo kritično, če bo le zadosti dela. Zanimiv je podatek, da imamo v Sloveniji že nekaj let naravni prirast prebivalstva, da se torej rodi več otrok kot pa ljudi umre. Dodatno pa imamo tudi neto priseljevanje in državljanov Slovenije je danes 2,065 milijona, še deset let nazaj nas ni bilo niti dva milijona. Tudi pogled na demografske spremembe pokaže, da bomo imeli na primer šele čez dvajset let toliko starostnikov nad 65. letom, kot jih imajo že danes na Japonskem.

 

V Sloveniji tako danes namenjamo za pokojnine slabih 11 % bruto družbenega proizvoda, kar je celo eno odstotno točko manj kot pred štirimi leti. Če bi pogoji upokojevanja ostali enaki, da torej ne spreminjamo zakonodaje, bi bil delež pokojnin v BDP glede na demografska gibanja na primer leta 2050 okoli 15 %. Ker pa bomo v naslednjih letih nekoliko podaljšali starostno mejo za upokojevanje, bi se ti izdatki gibali na nivoju 14 ali še kak odstotek BDP manj.

 

Gre torej za zneske izplačil, ki niso kritični in stalno govorjenje o neki pokojninski reformi so bolj floskule, ki jih uporabljajo mednarodne institucije, ker drugih nasvetov ne znajo dati. Enako velja seveda tudi za veliko domačih "strokovnjakov", ki stalno strašijo z razpadom sistema. Samo za primerjavo, delež pokojnin v BDP je v Avstriji že danes 15 %, v Italiji pa celo 17 %, a javno-finančni sistem jim nemoteno deluje. In tudi tam se demografska gibanja poslabšujejo. Zaradi navedenih razlogov je sicer nujno za dve ali tri leta postopno dvigniti starostno mejo za upokojevanje - in to bi lahko poimenovali zgolj sprememba ali usklajevanje zakonodaje, nikakor pa ne reforma, s katero bi želeli razmere postaviti na glavo.

 

 

Višje pokojnine pomenijo višjo potrošnjo

 

Kažejo pa ti podatki še en pomemben vidik. Izplačilo pokojnin se namreč vedno gleda samo kot izdatek pokojninskega zavoda ali proračuna. Nikoli pa v teh projekcijah ni izračunano, koliko ti izdatki vplivajo tudi na proračunske prihodke. Upokojenci bodo višje pokojnine v večini potrošili (ali dali za potrošnjo otrokom) in to se potem odraža tudi v večjih prihodkih proračuna. Zaradi tega učinka je neto odliv na javne finance precej nižji, mogoče le tretjino višjih izdatkov.

 

Verjetno se v Italiji in Avstriji tega zavedajo, kjer z višjimi pokojninami stimulirajo tudi gospodarsko rast, ki pokrije večje izdatke pokojninskega zavoda. Ta učinek pri nas zanemarjamo. Menim, da smo po nepotrebnem tako močno zarezali v višino pokojnin, da danes marsikje res ne omogočajo normalnega preživetja.

 

Obvezni pokojninski sistem je torej vzdržen, ob normalnem gibanju v gospodarstvu bodo izdatki sprejemljivi in ljudje bodo še vedno delali nekje do 40 let ter vsaj dvajset let prejemali pokojnino iz tega zavarovanja. Seveda pa ne bo pretirano visoka in prav je, da si trenutne generacije z dodatnim zavarovanjem zagotavljajo še kak evro v skladu s svojimi zmožnostmi.

 

 

Za konec še o primanjkljaju ...

 

Za konec bi še enkrat omenil primanjkljaj pokojninske blagajne, ki je nastal, ker so prejšnje generacije vplačevale bistveno manj prispevkov, kot so potem dobivale pokojnin. Pri tem namreč ne smemo pozabiti, da pa so istočasno ustvarile vse družbeno bogastvo; ob osamosvojitvi smo imeli po današnjih vrednostih mogoče dvajset ali trideset milijard evrov tega premoženja.

 

Kot vemo, smo ga potem 60 odstotkov s certifikati brezplačno razdelili med ljudi, desetina je šla za pokrivanja obvez iz naslova denacionalizacije, petina je ostala v lasti države, ostalih deset odstotkov pa za pokrivanje omenjenega primanjkljaja pokojnin. Če bi gledali pošteno, bi morali pravzaprav celotno družbeno premoženje nameniti za pokojnine prejšnjih generacij, ki so to premoženje tudi ustvarjale. Potem državi ne bi bilo potrebno vsako leto dodajati sredstva iz drugih davčnih virov za tekoče izplačevanje pokojnin.

 

To smo zamudili, a država je še danes neposredno ali posredno, preko državnih bank, lastnik skoraj petine gospodarstva in to premoženje bi mogoče res lahko kar v celoti uporabili za potrebe pokojnin. Bilo bi pošteno. Seveda pa je pri tem ključno ustrezno upravljanje tega premoženja, kjer se do sedaj res nismo ravno izkazali. A to bi vseeno morali znati razrešiti drugače, kot pa samo s prodajo državnega premoženja tujcem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,704
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,030
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,044
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,886
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,112
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,097
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 999
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 981
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 865
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 842