Komentar

Pozni nacionalsocializem in zgodnji socializem: Meditacija ob najnovejši knjigi Draga Jančarja "In ljubezen tudi"

"In ljubezen tudi" je podobno kot "To noč sem jo videl" roman o vojni, ki se noče nehati in katere del je jugoslovanski povojni red. Da je zgodnji socializem pravzaprav nadaljevanje državljanske vojne, ki se sklicuje na spopad s fašizmom, ni pogosta ali vsakdanja ugotovitev. Da so bile metode medvojnih in povojnih zasliševalcev podobne, prav tako ni mogoče prebrati kjerkoli. V tem pogledu Jančar nadaljuje tradicijo Edvarda Kocbeka, izpolnjuje nekakšno zgodovinsko naročilo in daje lekcijo zgodovinarjem.

17.08.2017 20:27
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Drago Jančar   Maribor   To noč sem jo videl   In ljubezen tudi   Edvard Kocbek   socializem   nacizem

Kdaj bo mogoče mučne in tragične slovenske reči imenovati s pravimi imeni in priimki; kdaj bodo del normalne politične in socialne komunikacije; kdaj bodo pisatelji osvobojeni moralne dolžnosti in poslanstva, da govorijo resnico namesto zgodovinarjev in sodnikov?

Slovenske bralce in vse, ki se v teh internetnih časih še zanimamo za knjige in leposlovje, je nekaj let nazaj (2010) pretresel Jančarjev roman To noč sem jo videl, ki se ukvarja s paradoksi predvojnega slovenskega meščanskega življenja in z grobostjo zgodnjega socializma - ki se je poravzaprav začel med državljansko vojno. Roman In ljubezen tudi se začne nekako tam, kjer se je končal prejšnji roman, le da je tokrat v središču - namesto peripetij znamenite ljubljanske rodbine - kronika mariborskega nemškutarstva in oznovstva. V primerjavi s prvim je najnovejši roman bolj razsrediščen in mozaičen, čeprav vsebuje nekaj podobnih literarnih prijemov: opisovanje istih dogodkov iz različnih zornih kotov; hitre menjave preteklega, aktualnega in pričakovanega dogajanja… Avtorjeva metoda je - od začetne fotografije mariborske ulice in nedolžnega dekliškega pogovora leta 1944 do Katičinega pogleda skozi okno spomladi leta 1946 - tako rekoč filmska. Gostilniški spor med slovensko in nemško pesmijo pa je sploh - skoraj - citat iz Casablance.

 

Antagonista sta dva: mariborski nemškutar (esesovski oficir) Ludek Miškolnik in domoljubni intelektualec (partizan in poznejši komunistični funkcionar) Tine Gorjan; "kolateralna" žrtev pa zdravniška hči in študentka Sonja, ki jo Nemci Miškolniku na ljubo pošljejo v taborišče in ki navsezadnje pristane v nemškem vojaškem bordelu. Razmere na nemškem policijskem uradu oz. zaporu in v partizanskem "mlinu" so podobne: oblast hoče od ujetnikov pridobiti izjave, ki ustrezajo njenim predstavam.

 

In ljubezen tudi je podobno kot To noč sem jo videl roman o vojni, ki se noče nehati in katere del je jugoslovanski povojni red. Da je zgodnji socializem pravzaprav nadaljevanje državljanske vojne, ki se sklicuje na spopad s fašizmom, ni pogosta ali vsakdanja ugotovitev. Da so bile metode medvojnih in povojnih zasliševalcev (agentov, oportunistov) podobne, prav tako ni mogoče prebrati kjerkoli. V tem pogledu Jančar nadaljuje tradicijo Edvarda Kocbeka, izpolnjuje nekakšno zgodovinsko naročilo in daje lekcijo zgodovinarjem.

 

Drago Jančar je najboljši slovenski pisatelj. Tupatam se seveda sprašujemo, koliko časa se bodo peresa, kot je Jančarjevo, še ukvarjala s partizansko in nacistično problematiko, in kdaj bo mogoče mučne in tragične slovenske reči imenovati s pravimi imeni in priimki; kdaj bodo del normalne politične in socialne komunikacije; kdaj bodo pisatelji osvobojeni moralne dolžnosti in poslanstva, da govorijo resnico namesto zgodovinarjev in sodnikov.

 

Drugi pomislek, ki se porodi ob branju imenitnega romana, sta seveda njegova veljava in prodornost. Žal literatura, tudi najboljša, v pogledu splošnega zanimanja ne seže dovolj daleč in dovolj globoko, kar je med drugim tudi posledica pomanjkanja ustreznih mehanizmov za njeno popularizacijo. Vladni uradi in ministrstva bi se - po prepričanju pisca teh vrstic - morali mnogo resneje kot doslej ukvarjati z varovanjem slovenske umetnosti, ki temelji na slovenščini. Medtem ko sta glasbeni in likovni jezik univerzalna, sta jezika slovenskega teatra in slovenskega leposlovja hendikepirana z relativno majhnim tržiščem, predvsem pa sta namenjena domačemu občinstvu. Kako je s tem spričo interneta, upadanja revialne, časopisne in knjižne kulture ... je začetna in končna misel te kratke meditacije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.844
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.967
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.446
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.037
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.928
06/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.518
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.086
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.212
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.127
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 747