Komentar

Na ulice evropskih mest se vračata mrak in groza, mrak in groza srednjega veka

Po zadnjih terorističnih napadih v Barceloni in na Finskem ni več vprašanja, zakaj. Edino neodgovorjeno vprašanje je, kje bo počilo naslednjič. Na Danskem? V Italiji? Morda v Dubrovniku? Ali pa celo v Ljubljani? Ni vsak musliman, ki ima psihične motnje, nujno tudi "pravi" terorist, za katerim stoji Islamska država. Res pa je, da je njena propagandna mašinerija za razliko od vojske še daleč od poraza. Strategija Islamske države je namreč usmerjena k enemu samemu cilju: ustvarjanju še večjega strahu med Evropejci, zato je sprejemanje njene odgovornosti za teroristične napade v prvi vrsti del piarovske strategije.

20.08.2017 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   islamisti   terorizem   Evropa   Barcelona   Ahmed   Nemčija   Švedska   Bližnji vzhod   Arabci   Samuel Huntington   Bernard Lewis

Foto: El Nacional

Napadi na evropska turistična središča kažejo na nov trend. Udariti tja, kjer vsi najmanj pričakujejo. Pojavljanje Slovenije na svetovnih lestvicah najbolj mirnih držav nam zaradi tega lahko povzroča le skrbi.

Da so islamisti v vojni z Evropo, ni dvoma. Odkar uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva, so dejansko tudi v vojni z vsakim izmed nas. Morilski napadalci, ki morda delujejo sami, brez "mandata" islamistov ali Islamske države, bodisi so del globalnega terorističnega omrežja, bodo z vsakim novim krvavim dejanjem trkali na našo razsodnost in vest. Če bomo podlegli strahovom in jezi, nas bo pogoltnilo žrelo maščevanja in to bo voda na mlin jastrebov, ki jih v Evropi ni malo in katerih cilj je zmanjšati doslej zavidljiv nivo človekovih pravic in svoboščin; vrednot, zaradi katerih je naš kontinent ob Združenih državah Amerike in Kanadi že desetletja predmet hrepenenja milijonov, desetin milijonov prebivalcev tega planeta, ki živijo v neprimerljivo slabših, pogosto tudi človeka nevrednih življenjskih razmerah.

 

Ne bo lahko še naprej ostati človeški, če se bo islamistično (in morda še kakšno drugo) nasilje nadaljevalo v evropskih mestih. Marsikaj preneseš, veliko lahko odpustiš ali pozabiš, vendar je nekje tista točka, tisti tolerančni prag, onkraj katerega se začne minsko polje iracionalnosti in sovraštva. Ne vemo, kako dolgo bo trajala ta nenavadna, v Evropi nikoli še videna vojna, ki lahko v nekem trenutku dobi vse atribute verskega, kulturnega in medcivilizacijskega konflikta. Kaj pa če je imel Samuel Huntington nemara prav, ko je leta 1993 v Foreign Affairs objavil svoj notorični esej The Clash of Civilizations (vir), s katerim je v bistvu odgovarjal svojemu nekdanjemu študentu Francisu Fukuyami, ki se je leto prej na istem mestu veselil "konca zgodovine" (The End of History and the Last Man)?

 

V svoji površnosti smo - vsakič ko je akademska debata zanesla na področje odnosov med zahodnim krščanskim svetom in islamom - praviloma spregledali skorajda preroški tekst Bernarda Lewisa o koreninah muslimanske jeze in besa (The Roots of Muslim Rage, vir), ki je izšel v reviji The Atlantic septembra 1990, se pravi celo pred zgoraj citiranimi deli, v njem pa je britanski zgodovinar, specialist za orientalistiko Lewis temeljito razložil izvor naraščajočega islamskega fundamentalizma, frustriranega zaradi vsestranskega prepada, ki muslimane ločuje z zahodnim svetom.

 

 

***

 

Skoraj tri desetletja kasneje stojimo pred dilemo, ki z vsakim novim terorističnim napadom v Evropi postaja hujša in vedno manj moralna: kakšen naj bo odgovor na zlo, s katerim se v moderni dobi na tak specifičen način nismo še nismo soočili? Pa je bilo prejšnje stoletje sinonim vojn in umiranja. Preživeli smo fašizem, nacizem in komunizem, iz desetin milijonov mrtvih smo uspeli potegniti določen civilizacijski napredek, toda ne glede na to, ne glede na vse mednarodne deklaracije, konvencije in pakte o človekovih, državljanskih in političnih pravicah nas pojav (islamskega) terorizma pušča nepripravljene, nesposobne soočiti se z ultimativnim zlom 21. stoletja.

 

Dejstvo je, da v večini primerov evropska integracijska politika ni bila pripravljena na migrantsko-begunski tsunami, ki je leta 2015 pljusknil čez schengenske meje in se končal tako, da je več kot milijon muslimanov ostalo v Evropi. Populistični politiki, ki bodo zagotovo iz vsakega novega terorističnega masakra poskušali okrepiti svojo moč z grožnjami po takšnih ali drugačnih reperkusijah, seveda nikoli ne bodo priznali, da milijon Arabcev, ki so v Evropsko unijo prišli pred dvema letoma, sam po sebi ne bi bil problematičen, če bi jih evropske države lahko absorbirale, asimilirale oziroma jim ponudile življenje, kakršnega so si idealizirano predstavljali - in zaradi tega tudi prepešečili tisoče kilometrov, samo da bi okusili to Indijo Koromandijo.

 

V resnici je problem drugje. Morda ga še najbolj empirično ilustrira novinarska raziskava, ki jo je naredil nemški Spiegel (vir). V njej so analizirali primer Ahmeda, palestinskega prosilca za azil. Fant je po več letih begunstva prišel v Skandinavijo, odkoder so ga izgnali v Nemčijo, tam pa je splet okoliščin njegovo življenjsko zgodbo obrnil za 180 stopinj. Kajti Ahmed je v Evropo prišel utrujen, a psihično zdrav, predvsem pa pričakujoč boljšega življenja, kot ga je bil vajen v enem od palestinskih getov. Nemški organi, pristojni za imigracijske zadeve, so na primeru Ahmeda pokazali neverjetno mešanico površnosti, nestrokovnosti in malomarnosti. Ko je Ahmedova prošnja za azil po mesecih negotovosti dobila negativno mnenje in je postalo jasno, da mu tudi Nemčija ne bo dodelila azila, je fant počasi tonil pod težo psihičnih motenj. Institucije, ki bi morale biti na to pozorne, so zatajile, čeprav so bili že nekaj mesecev pred dejanjem očitni znaki, da se je Ahmed zaradi vsega tega radikaliziral in da se je njegovo obnašanje povsem spremenilo. Ko rečem "dejanje", mislim na napad z nožem, ki je ga ta 25-letnik izvedel konec julija letos v Hamburgu, v njem pa je bilo več ranjenih, ena oseba pa je umrla.

 

 

***

 

Nemci zdaj ugotavljajo, da je med armado prosilcev za azil, beguncev in ekonomskih migrantov, katerih bodoči status je v tem trenutku še nedefiniran in nejasen, določen odstotek takšnih, ki psihično ne bodo zdržali. Ki se bodo zlomili pod težo občutka zavrženosti, razočaranja in jeze, ker njihovo življenje v evropski Koromandiji enostavno ni takšno, kakršnega so si zamišljali. Vsak izmed njih je potencialni novi Ahmed, ki bi ga ustrezna in predvsem pravočasna psihoterapevtska obravnava morda odvrnila do pohoda z nožem. Če bi mu pomagali, ko je bil še čas, ne bi de facto obveljal za terorista, njegov motiv pa ne bi nemudoma dobil predznaka islamističnega terorizma.

 

Ahmedov primer se zdi vzorčen za vse tiste, ki se na morilske (teroristične) akcije šele pripravljajo. Na tem mestu bom po spominu obnovil pogovor izpred dveh let s prijateljem, ki deluje v mednarodnih varnostnih vodah. Nekako takole je potekal.

 

"Mediji ga lomite z ugibanjem, koliko je med vsemi temi begunci skritih teroristov in borcev Islamske države," mi je rekel: "V resnici je med njimi zanemarljivo število potencialnih teroristov. Teroristične skupine delujejo drugače, njihovi operativci po svetu potujejo z letali, pogosto v poslovnem razredu. Zakaj bi nekdo prepešačil tisoče kilometrov, pomešan med stotisoče begincev in ekonomskih migrantov, potem pa - zato ker ga je tja poslala Islamska država, izvedel teroristični napad? Ne, ne, v resnici bo najhujši problem šele prišel. Kajti ko bo tisti milijon Arabcev, ki so v zadnjem času prišli v Evropo, ugotovil, da to ni obljubljena dežela, v kateri jih čaka ugodje, kakršnega so si naivno predstavljali po zaslugi socialnih omrežij, bodo zelo zelo razočarani. Mnogi med njimi bodo postali zagrenjeni in jezni, zelo zelo jezni. In sčasoma tudi sovražno razpoloženi do okolja, v katerem niso našli svoje sreče. Prav ti so potencialni 'teroristi', saj se bodo obrnili proti nam, zagrenjeni, polni gneva in sovraštva. Če nam bodo oni napovedali vojno, si epiloga ne upam predstavljati ..."

 

Na ta pogovor nisem nikoli pozabil. A ker so se od jeseni 2015 v Evropi zgodili odmevni teroristični napadi - Pariz, BruseljNica, Berlin, St. Peterburg, Stockholm, London, Manchester, Barcelona - in ker so v večini primerov glavne osumljence likvidirali, se nihče ni kaj prida poglabljal v fenomen enega storilca, ki deluje sam, njegov pravi motiv pa ima psihološko ozadje, verski predznak pa je v bistvu bolj povod, čeprav koristi tudi žrtvam, saj lahko varnostni organi, pravosodje in na koncu tudi politika s prstom vedno pokažejo na problem muslimanskega verskega terorizma in čakajo, kdaj bo v evropskem javnem mnenju prestopljen Rubikon in bo kocka padla.

 

 Najbolj mirne države sveta po oceni Svetovnega gospodarskega foruma (WEF).

 

 

Kaj pomeni, da bo "prestopljen Rubikon"? Samo to, da bodo posledice nadaljevanja terorističnih napadov, še posebej če bodo ti na ulice evropskih mest vrnili mračni občutek srednjega veka, ko je bilo nasilje običajen pojav, dejansko lahko usodne za vse evropske muslimane.

 

Zgodovinska korelacija se ponuja sama po sebi: tri mesece po zahrbtnem napadu Japonske na Pearl Harbor je predsednik Roosevelt sprejel kasneje zelo kritizirano in pravno problematizirano odločitev (izvršni ukaz 9066), da lahko vojska po potrebi internira Japonce, ki prebivajo na ozemlju Združenih držav Amerike, tudi tiste z ameriškim državljanstvom. Za vsak primer. Sumili so jih namreč, da so potencialna peta kolona, ki bi lahko delovali proti ZDA. Kljub temu, da je primer leta 1944 prišel pred Vrhovno sodišče (Korematsu proti Združenim državam), je večina sodnikov odločila, da internacijska taborišča niso bila v nasprotju z ustavo Združenih držav. Zgodovinarji običajno navajajo, da so Američani v letih 1942-1945 internirali prek 100.000 Japoncev oziroma Američanov japonskega porekla, osumljenih potencialne nelojalnosti.

 

 

***

 

Lahko si predstavljamo, da bi nadaljevanje terorističnih napadov v Evropi, pri čemer bi se kot storilci striktno pojavljali islamisti ali celo evropski muslimani, privedlo do podobnih razmišljanj. Deportacije tisočev nezakonitih prebežnikov, neuspešnih iskalcev azila in tistih beguncev, ki so jih obravnavali zaradi kaznivih dejanj, se že tako ali tako dogajajo. Pravno-formalno niso sporne. Tudi če se bodo še bolj masovno dogajale, ga po mojem ni evropskega sodišča, ki bi si upalo razsoditi "liberalno".

 

Toda zakonite deportacije, zaostreni vizumski režimi in striktna kontrola zunanje schengenske meje bržkone ne bodo ustavile nasilja. Prej ko slej se bo pojavila (pravna) dilema, kaj storiti z evropskimi državljani, potomci prve ali celo druge generacije muslimanov (Arabcev), za katere se bo ugotovilo, da so se "radikalizirali" in da predstavljajo potencialno varnostno tveganje za državo in družbo. Na kakšen način se bodo evropski zakonodajalci, pravosodje in sodna oblast lotili sedemnajstletnikov bližnjevzhodnega ali severnoafriškega porekla, ki so potencialni teroristi? Koliko jih je v Franciji, Veliki Britaniji, na Švedskem ali pa v Nemčiji? Kdo lahko sploh nadzira tolikšnjo množico problematičnih posameznikov, kdo bo bdel nad delovanjem imamov in drugih islamskih pridigarjev?

 

Zdi se, da jo bomo v novi vojni tretjega tisočletja bolje odnesli v tistih evropskih državah, ki niso (bile) zanimive za imigracijo iz arabskih in drugih muslimanskih držav. Toda samo po sebi nam to še ničesar ne zagotavlja. Napadi na evropska mesta, ki so tudi turistično zelo izpostavljena, nakazujejo na nov trend. Udariti tja, kjer vsi najmanj pričakujejo. Pojavljanje Slovenije na svetovnih lestvicah najbolj mirnih držav nam zaradi tega lahko povzroča le skrbi. Bolj ko smo nepoznani in neprepoznavni, več možnosti imamo, da nas bo ta novi srednji vek, ki ga Evropi prinaša islamistično zlo, zaobšel in pustil pri miru.

 

 

***

 

I had this perfect dream
-Un sueño me envolvió
This dream was me and you
-Tal vez estás aquí
I want all the world to see
-Un instinto me guiaba
A miracle sensation
My guide and inspiration
Now my dream is slowly coming true ...

(Freddie Mercury & Montserrat Caballé , Barcelona)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
0
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu, škotski prestolnci, začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
14
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
22
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
7
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.583
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.593
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.042
07/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.082
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 902