Komentar

Na ulice evropskih mest se vračata mrak in groza, mrak in groza srednjega veka

Po zadnjih terorističnih napadih v Barceloni in na Finskem ni več vprašanja, zakaj. Edino neodgovorjeno vprašanje je, kje bo počilo naslednjič. Na Danskem? V Italiji? Morda v Dubrovniku? Ali pa celo v Ljubljani? Ni vsak musliman, ki ima psihične motnje, nujno tudi "pravi" terorist, za katerim stoji Islamska država. Res pa je, da je njena propagandna mašinerija za razliko od vojske še daleč od poraza. Strategija Islamske države je namreč usmerjena k enemu samemu cilju: ustvarjanju še večjega strahu med Evropejci, zato je sprejemanje njene odgovornosti za teroristične napade v prvi vrsti del piarovske strategije.

20.08.2017 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   islamisti   terorizem   Evropa   Barcelona   Ahmed   Nemčija   Švedska   Bližnji vzhod   Arabci   Samuel Huntington   Bernard Lewis

Foto: El Nacional

Napadi na evropska turistična središča kažejo na nov trend. Udariti tja, kjer vsi najmanj pričakujejo. Pojavljanje Slovenije na svetovnih lestvicah najbolj mirnih držav nam zaradi tega lahko povzroča le skrbi.

Da so islamisti v vojni z Evropo, ni dvoma. Odkar uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva, so dejansko tudi v vojni z vsakim izmed nas. Morilski napadalci, ki morda delujejo sami, brez "mandata" islamistov ali Islamske države, bodisi so del globalnega terorističnega omrežja, bodo z vsakim novim krvavim dejanjem trkali na našo razsodnost in vest. Če bomo podlegli strahovom in jezi, nas bo pogoltnilo žrelo maščevanja in to bo voda na mlin jastrebov, ki jih v Evropi ni malo in katerih cilj je zmanjšati doslej zavidljiv nivo človekovih pravic in svoboščin; vrednot, zaradi katerih je naš kontinent ob Združenih državah Amerike in Kanadi že desetletja predmet hrepenenja milijonov, desetin milijonov prebivalcev tega planeta, ki živijo v neprimerljivo slabših, pogosto tudi človeka nevrednih življenjskih razmerah.

 

Ne bo lahko še naprej ostati človeški, če se bo islamistično (in morda še kakšno drugo) nasilje nadaljevalo v evropskih mestih. Marsikaj preneseš, veliko lahko odpustiš ali pozabiš, vendar je nekje tista točka, tisti tolerančni prag, onkraj katerega se začne minsko polje iracionalnosti in sovraštva. Ne vemo, kako dolgo bo trajala ta nenavadna, v Evropi nikoli še videna vojna, ki lahko v nekem trenutku dobi vse atribute verskega, kulturnega in medcivilizacijskega konflikta. Kaj pa če je imel Samuel Huntington nemara prav, ko je leta 1993 v Foreign Affairs objavil svoj notorični esej The Clash of Civilizations (vir), s katerim je v bistvu odgovarjal svojemu nekdanjemu študentu Francisu Fukuyami, ki se je leto prej na istem mestu veselil "konca zgodovine" (The End of History and the Last Man)?

 

V svoji površnosti smo - vsakič ko je akademska debata zanesla na področje odnosov med zahodnim krščanskim svetom in islamom - praviloma spregledali skorajda preroški tekst Bernarda Lewisa o koreninah muslimanske jeze in besa (The Roots of Muslim Rage, vir), ki je izšel v reviji The Atlantic septembra 1990, se pravi celo pred zgoraj citiranimi deli, v njem pa je britanski zgodovinar, specialist za orientalistiko Lewis temeljito razložil izvor naraščajočega islamskega fundamentalizma, frustriranega zaradi vsestranskega prepada, ki muslimane ločuje z zahodnim svetom.

 

 

***

 

Skoraj tri desetletja kasneje stojimo pred dilemo, ki z vsakim novim terorističnim napadom v Evropi postaja hujša in vedno manj moralna: kakšen naj bo odgovor na zlo, s katerim se v moderni dobi na tak specifičen način nismo še nismo soočili? Pa je bilo prejšnje stoletje sinonim vojn in umiranja. Preživeli smo fašizem, nacizem in komunizem, iz desetin milijonov mrtvih smo uspeli potegniti določen civilizacijski napredek, toda ne glede na to, ne glede na vse mednarodne deklaracije, konvencije in pakte o človekovih, državljanskih in političnih pravicah nas pojav (islamskega) terorizma pušča nepripravljene, nesposobne soočiti se z ultimativnim zlom 21. stoletja.

 

Dejstvo je, da v večini primerov evropska integracijska politika ni bila pripravljena na migrantsko-begunski tsunami, ki je leta 2015 pljusknil čez schengenske meje in se končal tako, da je več kot milijon muslimanov ostalo v Evropi. Populistični politiki, ki bodo zagotovo iz vsakega novega terorističnega masakra poskušali okrepiti svojo moč z grožnjami po takšnih ali drugačnih reperkusijah, seveda nikoli ne bodo priznali, da milijon Arabcev, ki so v Evropsko unijo prišli pred dvema letoma, sam po sebi ne bi bil problematičen, če bi jih evropske države lahko absorbirale, asimilirale oziroma jim ponudile življenje, kakršnega so si idealizirano predstavljali - in zaradi tega tudi prepešečili tisoče kilometrov, samo da bi okusili to Indijo Koromandijo.

 

V resnici je problem drugje. Morda ga še najbolj empirično ilustrira novinarska raziskava, ki jo je naredil nemški Spiegel (vir). V njej so analizirali primer Ahmeda, palestinskega prosilca za azil. Fant je po več letih begunstva prišel v Skandinavijo, odkoder so ga izgnali v Nemčijo, tam pa je splet okoliščin njegovo življenjsko zgodbo obrnil za 180 stopinj. Kajti Ahmed je v Evropo prišel utrujen, a psihično zdrav, predvsem pa pričakujoč boljšega življenja, kot ga je bil vajen v enem od palestinskih getov. Nemški organi, pristojni za imigracijske zadeve, so na primeru Ahmeda pokazali neverjetno mešanico površnosti, nestrokovnosti in malomarnosti. Ko je Ahmedova prošnja za azil po mesecih negotovosti dobila negativno mnenje in je postalo jasno, da mu tudi Nemčija ne bo dodelila azila, je fant počasi tonil pod težo psihičnih motenj. Institucije, ki bi morale biti na to pozorne, so zatajile, čeprav so bili že nekaj mesecev pred dejanjem očitni znaki, da se je Ahmed zaradi vsega tega radikaliziral in da se je njegovo obnašanje povsem spremenilo. Ko rečem "dejanje", mislim na napad z nožem, ki je ga ta 25-letnik izvedel konec julija letos v Hamburgu, v njem pa je bilo več ranjenih, ena oseba pa je umrla.

 

 

***

 

Nemci zdaj ugotavljajo, da je med armado prosilcev za azil, beguncev in ekonomskih migrantov, katerih bodoči status je v tem trenutku še nedefiniran in nejasen, določen odstotek takšnih, ki psihično ne bodo zdržali. Ki se bodo zlomili pod težo občutka zavrženosti, razočaranja in jeze, ker njihovo življenje v evropski Koromandiji enostavno ni takšno, kakršnega so si zamišljali. Vsak izmed njih je potencialni novi Ahmed, ki bi ga ustrezna in predvsem pravočasna psihoterapevtska obravnava morda odvrnila do pohoda z nožem. Če bi mu pomagali, ko je bil še čas, ne bi de facto obveljal za terorista, njegov motiv pa ne bi nemudoma dobil predznaka islamističnega terorizma.

 

Ahmedov primer se zdi vzorčen za vse tiste, ki se na morilske (teroristične) akcije šele pripravljajo. Na tem mestu bom po spominu obnovil pogovor izpred dveh let s prijateljem, ki deluje v mednarodnih varnostnih vodah. Nekako takole je potekal.

 

"Mediji ga lomite z ugibanjem, koliko je med vsemi temi begunci skritih teroristov in borcev Islamske države," mi je rekel: "V resnici je med njimi zanemarljivo število potencialnih teroristov. Teroristične skupine delujejo drugače, njihovi operativci po svetu potujejo z letali, pogosto v poslovnem razredu. Zakaj bi nekdo prepešačil tisoče kilometrov, pomešan med stotisoče begincev in ekonomskih migrantov, potem pa - zato ker ga je tja poslala Islamska država, izvedel teroristični napad? Ne, ne, v resnici bo najhujši problem šele prišel. Kajti ko bo tisti milijon Arabcev, ki so v zadnjem času prišli v Evropo, ugotovil, da to ni obljubljena dežela, v kateri jih čaka ugodje, kakršnega so si naivno predstavljali po zaslugi socialnih omrežij, bodo zelo zelo razočarani. Mnogi med njimi bodo postali zagrenjeni in jezni, zelo zelo jezni. In sčasoma tudi sovražno razpoloženi do okolja, v katerem niso našli svoje sreče. Prav ti so potencialni 'teroristi', saj se bodo obrnili proti nam, zagrenjeni, polni gneva in sovraštva. Če nam bodo oni napovedali vojno, si epiloga ne upam predstavljati ..."

 

Na ta pogovor nisem nikoli pozabil. A ker so se od jeseni 2015 v Evropi zgodili odmevni teroristični napadi - Pariz, BruseljNica, Berlin, St. Peterburg, Stockholm, London, Manchester, Barcelona - in ker so v večini primerov glavne osumljence likvidirali, se nihče ni kaj prida poglabljal v fenomen enega storilca, ki deluje sam, njegov pravi motiv pa ima psihološko ozadje, verski predznak pa je v bistvu bolj povod, čeprav koristi tudi žrtvam, saj lahko varnostni organi, pravosodje in na koncu tudi politika s prstom vedno pokažejo na problem muslimanskega verskega terorizma in čakajo, kdaj bo v evropskem javnem mnenju prestopljen Rubikon in bo kocka padla.

 

 Najbolj mirne države sveta po oceni Svetovnega gospodarskega foruma (WEF).

 

 

Kaj pomeni, da bo "prestopljen Rubikon"? Samo to, da bodo posledice nadaljevanja terorističnih napadov, še posebej če bodo ti na ulice evropskih mest vrnili mračni občutek srednjega veka, ko je bilo nasilje običajen pojav, dejansko lahko usodne za vse evropske muslimane.

 

Zgodovinska korelacija se ponuja sama po sebi: tri mesece po zahrbtnem napadu Japonske na Pearl Harbor je predsednik Roosevelt sprejel kasneje zelo kritizirano in pravno problematizirano odločitev (izvršni ukaz 9066), da lahko vojska po potrebi internira Japonce, ki prebivajo na ozemlju Združenih držav Amerike, tudi tiste z ameriškim državljanstvom. Za vsak primer. Sumili so jih namreč, da so potencialna peta kolona, ki bi lahko delovali proti ZDA. Kljub temu, da je primer leta 1944 prišel pred Vrhovno sodišče (Korematsu proti Združenim državam), je večina sodnikov odločila, da internacijska taborišča niso bila v nasprotju z ustavo Združenih držav. Zgodovinarji običajno navajajo, da so Američani v letih 1942-1945 internirali prek 100.000 Japoncev oziroma Američanov japonskega porekla, osumljenih potencialne nelojalnosti.

 

 

***

 

Lahko si predstavljamo, da bi nadaljevanje terorističnih napadov v Evropi, pri čemer bi se kot storilci striktno pojavljali islamisti ali celo evropski muslimani, privedlo do podobnih razmišljanj. Deportacije tisočev nezakonitih prebežnikov, neuspešnih iskalcev azila in tistih beguncev, ki so jih obravnavali zaradi kaznivih dejanj, se že tako ali tako dogajajo. Pravno-formalno niso sporne. Tudi če se bodo še bolj masovno dogajale, ga po mojem ni evropskega sodišča, ki bi si upalo razsoditi "liberalno".

 

Toda zakonite deportacije, zaostreni vizumski režimi in striktna kontrola zunanje schengenske meje bržkone ne bodo ustavile nasilja. Prej ko slej se bo pojavila (pravna) dilema, kaj storiti z evropskimi državljani, potomci prve ali celo druge generacije muslimanov (Arabcev), za katere se bo ugotovilo, da so se "radikalizirali" in da predstavljajo potencialno varnostno tveganje za državo in družbo. Na kakšen način se bodo evropski zakonodajalci, pravosodje in sodna oblast lotili sedemnajstletnikov bližnjevzhodnega ali severnoafriškega porekla, ki so potencialni teroristi? Koliko jih je v Franciji, Veliki Britaniji, na Švedskem ali pa v Nemčiji? Kdo lahko sploh nadzira tolikšnjo množico problematičnih posameznikov, kdo bo bdel nad delovanjem imamov in drugih islamskih pridigarjev?

 

Zdi se, da jo bomo v novi vojni tretjega tisočletja bolje odnesli v tistih evropskih državah, ki niso (bile) zanimive za imigracijo iz arabskih in drugih muslimanskih držav. Toda samo po sebi nam to še ničesar ne zagotavlja. Napadi na evropska mesta, ki so tudi turistično zelo izpostavljena, nakazujejo na nov trend. Udariti tja, kjer vsi najmanj pričakujejo. Pojavljanje Slovenije na svetovnih lestvicah najbolj mirnih držav nam zaradi tega lahko povzroča le skrbi. Bolj ko smo nepoznani in neprepoznavni, več možnosti imamo, da nas bo ta novi srednji vek, ki ga Evropi prinaša islamistično zlo, zaobšel in pustil pri miru.

 

 

***

 

I had this perfect dream
-Un sueño me envolvió
This dream was me and you
-Tal vez estás aquí
I want all the world to see
-Un instinto me guiaba
A miracle sensation
My guide and inspiration
Now my dream is slowly coming true ...

(Freddie Mercury & Montserrat Caballé , Barcelona)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
0
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,145
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,398
03/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,127
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,554
05/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,299
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,622
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,104
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,207
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,367
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 943