Ta država je ujetnica samopašnih neoliberalnih aparatčikov, ki vedno znova dokazujejo, da ne vedo ničesar o morali, etiki, pravičnosti, enakosti pred zakonom, dostojanstvu državljanov; skratka ničesar niti o temeljnih določbah Ustave. Dokazujejo, da imajo šefe, ki nimajo pojma, kaj je kaznovalna politika, kaj so splošne usmeritve za razumno, učinkovito in pošteno delo, kaj so nujne prioritete glede na težo družbene nevarnosti in dejansko škodo. Izvajati prikrite metode pri vrednosti vejice peteršilja je sramota za inšpektorja in vso Finančno upravo Republika Slovenije (FURS), ker kaže na stanje duha, ki usmerja delo inšpekcije v sfero najbolj ranljivih zato, da se lahko mirno izmikajo sankcijam najbolj predrzni utajevalci milijonov evrov. Dokazujejo, da imamo leporečno izmuzljivega predsednika vlade, ki ne ve, da se v takih primerih pokliče ministrico Matejo Vraničar Erman in vpraša:

"Kako je kaj takega mogoče, kaj pa delate?!"

Saj je sicer Miro Cerar soodgovoren za vse take srhljive primere, ki jih ne zaznava nihče od tistih, ki bi jih morali. Predsednik vlade bo moral pojasniti, kakšen je bil namen zakonodajalca, ki je v 19. čl. Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) predpisal slaboumne drakonske kazni za bagatelne zneske, za majhne obrtnike, ki pogosto ne dosežejo ob mukotrpnem delu niti povprečne plače v državi. Neopravičljivo z ničimer, tudi ne z formalno pravno logiko, da tako pač določa zakon.

Inšpektor bi - tako kot generalna direktorica FURS Jana Ahčin - lahko vedel vsaj nekaj o osnovah pravne teorije in zakonodaje, ki takega ravnanja ne dovoljuje. Pri tem ne gre le za splošno znani veliki Komentar ustave iz leta 2002 in nazorno komentiranje nezapisanega ustavnega načela pravičnosti, sorazmernosti, ampak zlasti za dolgo vrsto velikih avtoritet teorije prava in pravne filozofije, ki v položajih, kot je obravnavani, terjajo povsem drugačno bistveno bolj pravično in človeško ravnanje.

Morda bo treba s kakšno poslansko pobudo prisiliti te, ki tako nepošteno odločajo o obveznostih državljanov, da bodo s posebnim izpitom dokazovali, da so že slišali za Argumentacijo v pravu akademika dr. Marijana Pavčnika, njegovo Teorijo prava, za Uvod v filozofijo prava dr. Arthurja Kaufmanna ali pa Filozofijo prava dr. Gustava Radbrucha.

Nenazadnje bo treba vedeti, da Zakon o prekrških izrecno določa, da ni prekršek dejanje, ki sicer te znake ima, če gre za neznatno družbeno nevarnost. Omenjeni Gustav Radbruch je v svoji znani formuli odrekel pravno moč zakonu, pri katerem nasprotje med pravičnostjo in vsebino zakona doseže tako nevzdržno mero, da se mora zakon kot nepravilno pravo umakniti pravičnosti. Od predsednika vlade Mira Cerarja, ki ima očitno slepo pego za take "dosežke" modernega prava, nastale v mandatu njegove vlade, kot je Zakon o davčnem potrjevanju računov, ni pričakovati razumnega ukrepanja, saj ga tudi v mnogih podobnih primerih ni bilo.

V kolikor ne bo zahteval odstavitve direktorice FURS-a Jane Ahčin in disciplinskega ali kazenskega postopka zoper inšpektorja, se bomo morali pač tisti poslanci, ki še verjamemo v elementarno poštenje, pravičnost in spoštovanje državljanskega dostojanstva ter nedopustno zlorabljanje pravic uradnih oseb, ustrezno organizirati in s spektrom protiukrepov (zakonodajna pobuda, zahteva za razrešitev ministrice, zahteva za avtentično tolmačenje spornega člena, ustavna presoja ...) iz naše pristojnosti vzpostaviti pravično stanje.

Akademik dr. Pavčnik je nekoč zapisal, da vsaka pravna odločitev pomeni izbiro med dvema ali več možnostmi, izpeljavami, pomenskimi odtenki. Če izbiro opravi moralno pokončna osebnost, ki se sprašuje o smiselnosti lastnega početja, je to precej bolje kot zaverovanost v čigarkoli pravilnost odločitve.

Se je v obravnavanem primeru inšpektor sploh zavedal, da verjetno uničuje eksistenco branjevke in njene družine za prekršek, ki to v najglobljem bistvu sploh ni?

Janko Veber je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in predsednik društva Sloga.