Komentar

Umetnost je na tem svetu samo zato, da spodbuja mišljenje

Biti pregnanec je eno od najbolj občutljivih človeških stanj. Naša naloga je, da najprej omogočimo inteligentno soseščino z bližnjimi kulturami. Omogočiti moramo izvrstno soseščino s pregnanci, z ljudmi, ki jih je nekdo od nekje pregnal. Kompleksni svetovi so več kot mogoči. Ali sploh še kdo dvomi o tem?

26.08.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   umetnost   digitalna doba

"Umetnost je na tem svetu samo zato, da spodbuja mišljenje, brez nje začnejo prevladovati neumneži z enoumjem."

Približujem se otoku. V ponedeljek pričakujem nepredstavljivo. Navkljub vsemu se očem nevidno najbolje vidi na ekranih digitalne umetnosti in medijske kulture zahodnega, vzhodnega in daljnovzhodnega sveta. Že vnaprej se veselim praznika Ars Electronica, ki je tukaj tik pred durmi. Zgodil se bo v prvih dneh meseca septembra z naslovom Umetna inteligenca, s podnaslovom Drugi. Tako se bo pred našimi očmi že spet združilo razpršeno. Festival Ars Electronica živi svoje življenje že več kot tretjino stoletja. Prazniku digitalne umetnosti in medijske kulture poklanjam današnji premislek. Spodbujen z otoško mitologijo sem se odločil pred vas položiti štiri okrožnice. Dve in dve okrožnici pa povezati s spojnim mehanizmom.

 

 

Otvoritvena okrožnica:

 

Kdo je tisti, ki si želi, da bi postala naša civilizacija paranoična skupnost. Kdo je tisti, ki si jo želi ustrahovati samo zato, da bi jo lažje nadzoroval, da bi jo z lahkoto ropal in izčrpaval. Ustrahovati kogarkoli je nizkotno dejanje. Zavedati se moramo, da je mogoče vse človeške razlike uskladiti med seboj, tudi tiste, ki se nam zdijo najbolj nasprotne. Kdo je tisti, ki si želi, da bi po njegovem telesu pustošil strah. Zgradimo si inštitute za raziskavo strahu. Vse, čisto vse je mogoče uskladiti. Tudi takrat, ko so razlike na videz gromozanske. V nas naj sprožijo samospraševanje predvsem v času najbolj napetih, nepredvidljivih in ostrih situacij.

 

 

Operativna okrožnica:

 

Biti pregnanec je eno od najbolj občutljivih človeških stanj. Naša naloga je, da najprej omogočimo inteligentno soseščino z bližnjimi kulturami. Omogočiti moramo izvrstno soseščino s pregnanci, z ljudmi, ki jih je nekdo od nekje pregnal. Kompleksni svetovi so več kot mogoči. Ali sploh še kdo dvomi o tem? Samo poglejte, kako svet onkraj naše stvarnosti vpliva na naš svet. Poglejmo v uporabniške prilagoditve, poglejmo v digitalna orodja, zgrajena iz gigabitov. Seveda so svetovi različni, zato sploh potrebujemo kulturne vmesnike.

 

Spojni mehanizem: V prvem koraku se sproži med dvema vesoljskima moduloma mehek, neposreden spoj. Prek priklopnih rež se modul poveže s ciljanim plovilom. Ko je ta del operacije opravljen, spojni protokol preide v drugo fazo, v kateri se oba spojna mehanizma tesno povežeta. Na takšen način nam omogočita varno odpiranje prehodnih vrat med moduloma. Takoj po zaključeni operaciji lahko vesoljski posadki brez težav prehajata iz enega v drug modul, ali pa druga drugi preneseta tovor.

 

Diaktičen primer: Na noben način vas ne želim utrujati s tem, kako in kdaj sta se prvič na nizki orbiti združila ameriški in ruski vesoljski modul in kdaj so se astronavti in kozmonavti prvič srečali v realnem vesolju. Kdaj so lahko prvič prešli iz enega v drugi modul. Predvem je pomembno to, da se je to dogajalo v času, ko sta si bili državni tvorbi spodaj na planetu še zelo, zelo nezaupljivi ena do druge. Predvsem je to bilo mogoče, ko sta si toliko zaupali, da sta skupaj izdelali vmesnik, ki je imel na eni strani ameriško spojno tehnologijo za ameriški spojni mehanizem, na drugi strani istega vmesnika pa je bila nameščena ruska tehnologija za ruski spojni protokol. Tako je ta, do obisti enostaven vmesnik, omogočil znanstveno in medkulturno sodelovanje. Državi sta si zgradili tehnologijo, ki jima je omogočila sodelovanje. To je bil eden od pomembnejših majhnih trenutkov njunega sodelovanja v prejšnjem stoletju.

 

Ni vmesnika, ni sodelovanja. Tako enostavno je to!

 

To je okrožnica o spojnih mehanizmih, o medkulturnih vmesnikih, ki povezujejo med seboj različne kulturne vzorce, ki na podoben, a istočasno na tako različen način razrešujejo civilizacijske naloge. Ali je tu sploh vprašanje, kdo se mora komu podrediti; nihče nikomur. Vmesnik mora biti le vrhunsko opremljen z naravno inetligenco. Če ni, smo vsi ogroženi.

 

To je bil čas, ko se je prek inteligentnega vmesnika preoblikovala celotna človeška skupnost. Ta spremeba je odločala tudi o karkterju nove situacije. Tako v družbenih odnosih kot umetniških postopkih. Nova tehnologija, novi materiali, novi ljudje, nov vmesnik, nova umetnost. Umetnik se je moral umakniti od vzvišene in izvzete pozicije znotraj skupnosti. Predvsem pa je umetnost začela spodbujati procese mišljenja. Parafraza Dunje Zupančič Duchampove misli: "Umetnost je na tem svetu samo zato, da spodbuja mišljenje, brez nje začnejo prevladovati neumneži z enoumjem."

 

 

Predzadnja okrožnica: 

 

Digitalna, elektronska umetnost v svoji sredici razvija ideje neposredne demokracije v času postdemokratičnega sveta. Spodbuja razvoj asocijacij znanja in sproža družbeno odgovorne projekcije, ki razsvetljujejo rasne, religiozne in etnično konstruirane odnose samo zato, da bo lahko človek lažje upravljal s svojo prihajajočo bodočnostjo. Predvsem zahteva digitalen kompleks od digitalne planetarne skupnosti, da družbeno skupnost osvobodi strahu pred izgubo realnosti. Seveda realno še ne pomeni resnice. Zato bodimo logični: Praznujmo! Razvojna umetnost mora biti mejna manifestacija mejnih fenomenov. Biti mora anarhokozmistična.

 

V razvojni, digitalni in medijski umetnosti ni nič čudežnega ali magičnega. Vse v njej mora biti razvidno in pregledno. Točno tašna je manifestacija Ars Electronica. V njej so oragnizirani skupinski prostori za igro, detektiko in interpretacijo. V njej so organizirana kognitivna orodja, namenjena sistemskim spremembam. 

 

Digitalni glasniki morajo pomagati pregnancem, da se ti odmaknejo stran od obupa, od občutka pregona, da se povežejo s sekularnim smislom, kajti med pregonom so bili ob upanje in dostojanstvo. Preživljali so čas pustošenja. Veliko je znanih primerov, ko so umetniki s svojim delovanjem prestopili pojem umetnosti. Toda navkljub vsem vznemirljivim podvigom, smo utrujeni že samo od vojnih izivanj. Živimo kaotično in panično medijsko dobo. Zavzemam se za okrožnico polne kozmične potrpežljivosti. Pred nami je kozmični holokavst ali razodetje.

 

 

Zadnja okrožnica: 

 

Anarhokozmisti se veselimo tudi svojih zastranitev, predvsem pa si prizadevamo, da se lahko pravočasno umaknemo od naših napačno zastavljenih hipotez. Ni mogoče graditi anarhokozmistične, teleloške umetnosti brez računalniških tehnologij in brez njihovih umetniških doktrin. Upanje pomeni neposredno akcijo. Akcije brez upanja ni. Zato je pred  nami digitalna apokaliptika odlične bodočnosti, ne pa apokalipsa kozmičnega holokausta.

 

Dr. Slavoj Žižek v svoji knjigi z naslovom Jezik, ideologija, Slovenci iz leta 1988 zapiše misel: Kritiki "umetne inteligence" pravijo, da računalnik zgolj mehanično izvaja vanj vloženo ne, da bi v pravem pomenu razumel zakaj gre, med tem, ko je človekova dejavnost "samodejna" in "ustvarjalna". Prvi zagovor umetne inteligence pa: mar niso človekova ustavrjalnost, samodejnost, nepredvidljivost, videz, ki ga ustvari hkratno delovanje večih programov?___Računalnik je nekonsistentna mašina, ki se nujno ujame v zanko samonanšanja, ki se ne more nikoli totalitarizirati___ Tu iščejo zastopniki "nove računalniške kulture" vez med znanostjo in umetnostjo: v nujni, načelni, ne le empirične ne-celosti ne-konsistensosti samega računalnika.

 

Zakaj sem sploh objavil današnje okrožnice? Tudi zaradi tega, ker nas psihoanalitiki poučujejo, da v sredici človeka ni nič človeškega. Zato sploh potrebujemo Umetno inteligenco, ki nas bo zavarovala pred našim lastnim nečloveškim. Predvsem pa nas bo povezala z Drugim!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
22
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.956
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.156
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.771
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.697
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.286
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.204
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.222
10/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060