Komentar

Umetnost je na tem svetu samo zato, da spodbuja mišljenje

Biti pregnanec je eno od najbolj občutljivih človeških stanj. Naša naloga je, da najprej omogočimo inteligentno soseščino z bližnjimi kulturami. Omogočiti moramo izvrstno soseščino s pregnanci, z ljudmi, ki jih je nekdo od nekje pregnal. Kompleksni svetovi so več kot mogoči. Ali sploh še kdo dvomi o tem?

26.08.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   umetnost   digitalna doba

"Umetnost je na tem svetu samo zato, da spodbuja mišljenje, brez nje začnejo prevladovati neumneži z enoumjem."

Približujem se otoku. V ponedeljek pričakujem nepredstavljivo. Navkljub vsemu se očem nevidno najbolje vidi na ekranih digitalne umetnosti in medijske kulture zahodnega, vzhodnega in daljnovzhodnega sveta. Že vnaprej se veselim praznika Ars Electronica, ki je tukaj tik pred durmi. Zgodil se bo v prvih dneh meseca septembra z naslovom Umetna inteligenca, s podnaslovom Drugi. Tako se bo pred našimi očmi že spet združilo razpršeno. Festival Ars Electronica živi svoje življenje že več kot tretjino stoletja. Prazniku digitalne umetnosti in medijske kulture poklanjam današnji premislek. Spodbujen z otoško mitologijo sem se odločil pred vas položiti štiri okrožnice. Dve in dve okrožnici pa povezati s spojnim mehanizmom.

 

 

Otvoritvena okrožnica:

 

Kdo je tisti, ki si želi, da bi postala naša civilizacija paranoična skupnost. Kdo je tisti, ki si jo želi ustrahovati samo zato, da bi jo lažje nadzoroval, da bi jo z lahkoto ropal in izčrpaval. Ustrahovati kogarkoli je nizkotno dejanje. Zavedati se moramo, da je mogoče vse človeške razlike uskladiti med seboj, tudi tiste, ki se nam zdijo najbolj nasprotne. Kdo je tisti, ki si želi, da bi po njegovem telesu pustošil strah. Zgradimo si inštitute za raziskavo strahu. Vse, čisto vse je mogoče uskladiti. Tudi takrat, ko so razlike na videz gromozanske. V nas naj sprožijo samospraševanje predvsem v času najbolj napetih, nepredvidljivih in ostrih situacij.

 

 

Operativna okrožnica:

 

Biti pregnanec je eno od najbolj občutljivih človeških stanj. Naša naloga je, da najprej omogočimo inteligentno soseščino z bližnjimi kulturami. Omogočiti moramo izvrstno soseščino s pregnanci, z ljudmi, ki jih je nekdo od nekje pregnal. Kompleksni svetovi so več kot mogoči. Ali sploh še kdo dvomi o tem? Samo poglejte, kako svet onkraj naše stvarnosti vpliva na naš svet. Poglejmo v uporabniške prilagoditve, poglejmo v digitalna orodja, zgrajena iz gigabitov. Seveda so svetovi različni, zato sploh potrebujemo kulturne vmesnike.

 

Spojni mehanizem: V prvem koraku se sproži med dvema vesoljskima moduloma mehek, neposreden spoj. Prek priklopnih rež se modul poveže s ciljanim plovilom. Ko je ta del operacije opravljen, spojni protokol preide v drugo fazo, v kateri se oba spojna mehanizma tesno povežeta. Na takšen način nam omogočita varno odpiranje prehodnih vrat med moduloma. Takoj po zaključeni operaciji lahko vesoljski posadki brez težav prehajata iz enega v drug modul, ali pa druga drugi preneseta tovor.

 

Diaktičen primer: Na noben način vas ne želim utrujati s tem, kako in kdaj sta se prvič na nizki orbiti združila ameriški in ruski vesoljski modul in kdaj so se astronavti in kozmonavti prvič srečali v realnem vesolju. Kdaj so lahko prvič prešli iz enega v drugi modul. Predvem je pomembno to, da se je to dogajalo v času, ko sta si bili državni tvorbi spodaj na planetu še zelo, zelo nezaupljivi ena do druge. Predvsem je to bilo mogoče, ko sta si toliko zaupali, da sta skupaj izdelali vmesnik, ki je imel na eni strani ameriško spojno tehnologijo za ameriški spojni mehanizem, na drugi strani istega vmesnika pa je bila nameščena ruska tehnologija za ruski spojni protokol. Tako je ta, do obisti enostaven vmesnik, omogočil znanstveno in medkulturno sodelovanje. Državi sta si zgradili tehnologijo, ki jima je omogočila sodelovanje. To je bil eden od pomembnejših majhnih trenutkov njunega sodelovanja v prejšnjem stoletju.

 

Ni vmesnika, ni sodelovanja. Tako enostavno je to!

 

To je okrožnica o spojnih mehanizmih, o medkulturnih vmesnikih, ki povezujejo med seboj različne kulturne vzorce, ki na podoben, a istočasno na tako različen način razrešujejo civilizacijske naloge. Ali je tu sploh vprašanje, kdo se mora komu podrediti; nihče nikomur. Vmesnik mora biti le vrhunsko opremljen z naravno inetligenco. Če ni, smo vsi ogroženi.

 

To je bil čas, ko se je prek inteligentnega vmesnika preoblikovala celotna človeška skupnost. Ta spremeba je odločala tudi o karkterju nove situacije. Tako v družbenih odnosih kot umetniških postopkih. Nova tehnologija, novi materiali, novi ljudje, nov vmesnik, nova umetnost. Umetnik se je moral umakniti od vzvišene in izvzete pozicije znotraj skupnosti. Predvsem pa je umetnost začela spodbujati procese mišljenja. Parafraza Dunje Zupančič Duchampove misli: "Umetnost je na tem svetu samo zato, da spodbuja mišljenje, brez nje začnejo prevladovati neumneži z enoumjem."

 

 

Predzadnja okrožnica: 

 

Digitalna, elektronska umetnost v svoji sredici razvija ideje neposredne demokracije v času postdemokratičnega sveta. Spodbuja razvoj asocijacij znanja in sproža družbeno odgovorne projekcije, ki razsvetljujejo rasne, religiozne in etnično konstruirane odnose samo zato, da bo lahko človek lažje upravljal s svojo prihajajočo bodočnostjo. Predvsem zahteva digitalen kompleks od digitalne planetarne skupnosti, da družbeno skupnost osvobodi strahu pred izgubo realnosti. Seveda realno še ne pomeni resnice. Zato bodimo logični: Praznujmo! Razvojna umetnost mora biti mejna manifestacija mejnih fenomenov. Biti mora anarhokozmistična.

 

V razvojni, digitalni in medijski umetnosti ni nič čudežnega ali magičnega. Vse v njej mora biti razvidno in pregledno. Točno tašna je manifestacija Ars Electronica. V njej so oragnizirani skupinski prostori za igro, detektiko in interpretacijo. V njej so organizirana kognitivna orodja, namenjena sistemskim spremembam. 

 

Digitalni glasniki morajo pomagati pregnancem, da se ti odmaknejo stran od obupa, od občutka pregona, da se povežejo s sekularnim smislom, kajti med pregonom so bili ob upanje in dostojanstvo. Preživljali so čas pustošenja. Veliko je znanih primerov, ko so umetniki s svojim delovanjem prestopili pojem umetnosti. Toda navkljub vsem vznemirljivim podvigom, smo utrujeni že samo od vojnih izivanj. Živimo kaotično in panično medijsko dobo. Zavzemam se za okrožnico polne kozmične potrpežljivosti. Pred nami je kozmični holokavst ali razodetje.

 

 

Zadnja okrožnica: 

 

Anarhokozmisti se veselimo tudi svojih zastranitev, predvsem pa si prizadevamo, da se lahko pravočasno umaknemo od naših napačno zastavljenih hipotez. Ni mogoče graditi anarhokozmistične, teleloške umetnosti brez računalniških tehnologij in brez njihovih umetniških doktrin. Upanje pomeni neposredno akcijo. Akcije brez upanja ni. Zato je pred  nami digitalna apokaliptika odlične bodočnosti, ne pa apokalipsa kozmičnega holokausta.

 

Dr. Slavoj Žižek v svoji knjigi z naslovom Jezik, ideologija, Slovenci iz leta 1988 zapiše misel: Kritiki "umetne inteligence" pravijo, da računalnik zgolj mehanično izvaja vanj vloženo ne, da bi v pravem pomenu razumel zakaj gre, med tem, ko je človekova dejavnost "samodejna" in "ustvarjalna". Prvi zagovor umetne inteligence pa: mar niso človekova ustavrjalnost, samodejnost, nepredvidljivost, videz, ki ga ustvari hkratno delovanje večih programov?___Računalnik je nekonsistentna mašina, ki se nujno ujame v zanko samonanšanja, ki se ne more nikoli totalitarizirati___ Tu iščejo zastopniki "nove računalniške kulture" vez med znanostjo in umetnostjo: v nujni, načelni, ne le empirične ne-celosti ne-konsistensosti samega računalnika.

 

Zakaj sem sploh objavil današnje okrožnice? Tudi zaradi tega, ker nas psihoanalitiki poučujejo, da v sredici človeka ni nič človeškega. Zato sploh potrebujemo Umetno inteligenco, ki nas bo zavarovala pred našim lastnim nečloveškim. Predvsem pa nas bo povezala z Drugim!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,536
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,151
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,585
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,466
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,955
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,860
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,351
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 923
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 698
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,115