Komentar

Gospod predsednik Pahor, ne ga srat: kdo pa naj bo moralna avtoriteta, če ne predsednik republike?!

"Nisem popoln in tudi nisem moralna avtoriteta in se to ne trudim biti; tisto, kar potrebuje država, je človek, ki ima neko politično avtoriteto", je rekel Borut Pahor. Predsednik države, ki si bo 22. oktobra morda že v prvem krogu podaljšal mandat še za naslednjih pet let. Pahor je res fenomen sui generis. Toda kaj je tisto, kar ga že dobri dve desetletji drži na vrhu slovenske politike? Iz katerega razloga mu Slovenci - za razliko od javno diaboliziranega Janeza Janše - odpuščajo spodrsljaje, zmote in celo usodne napake?

29.08.2017 23:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Borut Pahor   volitve   predsednik   arbitraža   Slovenska vojska   premier

Foto: Mediaspeed

Iskren do sprave in selfijev, samovšečen, teatralen, a tudi ljudski in za razliko od svojega predhodnika prav nič ohol.  Neprimerno boljši predsednik republike kot premier. Morda prav zato za večino Slovencev v tem trenutku še najbolj primeren za predsednika. Ker je od njega na tem položaju vseeno več koristi kot škode.

Zdi se, da Borut Pahor lahko reče karkoli, pa mu bo takoj vsaj pol odpuščenega. Naj gre za seksistično, pravzaprav infantilno verbalno koketiranje na maturantski paradi ali pa za priložnostno filozofiranje o morali in politiki. Uvodna izjava glede njegove nepopolnosti je iskrena, v to nihče ne dvomi. A ko gre za vprašanje moralne oziroma politične avtoritete, je gospod predsednik, ki želi to ostati še prihodnjih pet let, brcnil mimo. Kajti kaj pa je moralna avtoriteta drugega kot (tudi) politična - prav ta moralni aspekt namreč legitimira predsednikovo moč in vpliv v političnem prostoru?! Politična avtoriteta sama po sebi ni nič drugega kot personificirani nosilec oblasti, tudi avtokratske ali totalitarne, če hočete. Sta bila Stalin in Hitler moralni avtoriteti? Jasno, da ne. Sta bila politični? Zagotovo!

 

Borut Pahor ima torej načeloma sicer prav, ko - če ga lahko malce parafraziramo - ugotavlja, da predsedniške volitve niso papeške konklave, vendar pa po drugi strani niso niti lepotno tekmovanje ali iskanje talentov, kot bi to lahko kdo pejorativno sklepal glede na aktualni nabor (ne)resnih predsedniških kandidatov. Slovenci od predsednika ne pričakujejo, da bo svetnik, obenem pa na tem položaju očitno nočejo majhnih spletkarjev ali velikih oholih malomeščanov. Od predsednika pričakujejo predvsem to, da je - normalen. Da ne zapravlja preveč. Da govori razumno in preudarno. Da ne moralizira po nepotrebnem. Da je ravno dovolj ljudski, da se lahko pogovarja z ljudmi kot čisto običajen, navaden človek. Predvsem pa da je politično nevtralen in da se zapleta v dnevnopolitične igrice. Da je - do določene mere - iskren.

 

Zaradi vseh teh lastnosti, ki so po svoje tudi vrline, so avtorji slovenske ustave, v kateri se je definiral status predsednika republike, poskrbeli, da je ta dobil čim manj moči in pooblastil. Morda na povsem nezavedni ravni so kodificirali nekaj, kar se šele danes kaže v vsej svoji negativni razsežnosti: predsednik republike, ta edini neposredno izvoljeni visoki javni funkcionar, niti slučajno ne sme imeti preveč pomembne vloge v politiki in družbi, saj predstavlja ljudstvo, ljudstvo pa je treba imeti pod nadzorom prek posredne demokracije. Če bi bilo drugače, potem bi bila ustavna vloga predsednika republike precej bolj izpostavljena, celo poudarjena, referendumi pa normalna oblika preverjanja pomembnih političnih, socialnih ali ekonomskih odločitev. Pa seveda ni tako.

 

Borut Pahor se torej moti, če misli, da je lahko predsednik le v političnem, ne pa tudi moralnem pogledu. Da se mu ni treba obremenjevati z moralnimi dilemami in vprašanji, kaj je prav, dobro ali pravično. Borut Pahor se moti, če misli, da jo bo tako poceni odnesel s prelaganjem odgovornosti na nekakšen zbor starcev, ki naj predstavljajo moralne avtoritete. Kajti takšnega gremija v tej državi nimamo. Celo katoliška cerkev je tako zavozila - ne le v moralnem, pač pa tudi ekonomskem smislu -, da se je, če smem biti sarkastičen, Bog usmili.

 

Kdo bo torej tisti, ki mora nase prevzeti breme moralnega arbitra med sprto nacijo, obremenjeno s preteklostjo, apatično v sedanjosti in bolj kot ne nezainteresirano nad prihodnostjo, če ne prav predsednik? Kajti Pahorju lahko dejansko marsikaj zamerimo in očitamo, le tega, da njegova prizadevanja za pomiritev med sprtima ideološkima taboroma niso iskrena, ne. Kaj pa je to drugega, kot vzpostavljanje institucije predsednika republike kot apolitičnega arbitra in moralne avtoritete?

 

Ne vem, česa Pahor tu ne razume. Kot predsedniku vlade mu res marsikaj ni bilo jasno, medtem ko je kot predsednik doslej relativno nepristransko krmaril med Scilo levice in Karibdo levice. Zaradi tega ga danes ortodoksna, komunistična levica neizmerno sovraži, medtem ko se mu precejšen del salonskih levičarjev posmehuje. Na desnici je drugače. Pahor je namreč prvi predsednik države po letu 1945, ki ni na noben način, niti subtilno ne, diskriminatoren do verujočih državljanov oziroma konservativne populacije. Tudi zaradi tega se na politični desnici ne trudijo preveč z iskanjem svojih kandidatov, saj je Pahor zanje povsem sprejemljiv.

 

A da pričujoči komentar ne bo izpadel kot hommage predsedniku, je potrebno omeniti tudi temno stran Pahorjevega "Camelota": bil je eden najmanj uspešnih slovenskih premierjev, ki je imel to smolo, da je oblast prevzel ravno v času, ko se je nad državo začela zgrinjati bližajoča se ekonomska kriza. Kar pa v ničemer ne opravičuje usodnih napak, ki jih je zagrešil. Tega, da je aktualni vrhovni poveljnik Slovenski vojski v času, ko je bil premier (2008-2011), odvzel tretjino proračunskih sredstev, mu ne moremo odpustiti. Sploh zato ne, ker si vojska še do danes ni opomogla od tega šoka.

 

Ne moremo mu odpustiti niti kapitulacije v Stockholmu, kjer je leta 2009 podpisal Arbitražni sporazum z Jadranko Kosor in se pustil prelisičiti Hrvatom, ki so pogodbo pod patronatom švedskega predsednikovanja Evropskemu svetu podpisali s figo v žepu. Pohor seveda ni kriv za prisluškovalni škandal, ki se je zgodil čez nekaj let, vendar do njega ne bi prišlo, če leta kot premier ne bi popustil pred pritiski in Hrvaški omogočil, da je v Evropsko unijo vstopila brez določenih meja (ne le s Slovenijo, pač pa tudi s Srbijo, Bosno & Hercegovino in Črno goro!). Šele danes je jasno, kako katastrofalni sta bili Pahorjeva solistična diplomacija in objemanje z Jadranko Kosor - kljub arbitražni odločbi smo danes prav tam, kjer smo bili pred osmimi ali osemnajstim leti.

 

A zdi se, da ga zaradi tega nihče ne bo pretrdo prijel. Na jesenskih volitvah bo, kot kaže, brez resne konkurence. Zelo verjetno je, da bo zmagal. Morda celo v prvem krogu. Na levici bodo to sicer težko požrli, vendar bodo. Na desnici pa bodo tako ali tako potihem vsi glasovali zanj.

 

Borut Pahor je idealni predsednik te politično shizofrene države.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,269
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,105
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,748
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,632
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,514
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 923
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,071
08/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,195
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,541