Komentar

Slovenijo že nekaj mandatov zapored vodijo uradniki, ljudje brez žara in talenta

Posebnost slovenske politike je, da je dopustila več karizmatičnosti na vladnih kot na predsedniških položajih. Dober primer je bil Janez Drnovšek, ki je - predvsem v času svojega položaja na čelu vlade - po karizmatičnosti presegel večino premierov in vse predsednike republike. To, da se Pahor odreka moralni avtoriteti, je dokaz več za to trditev.

30.08.2017 21:42
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Borut Pahor   predsednik   Slovenija   moralna avtoriteta   Janez Drnovšek   uradniki   državniki

Karikatura: Ambiente Legal

Pahorjevo hipertrofirano ugajanje in "všečkanje" tako rekoč napoveduje državno krizo.

Pred nekaj dnevi je aktualni predsednik republike Borut Pahor ob objavi svoje kandidature za prihodnjega predsednika republike izjavil: " ... morda (je) v moji politični drži nekaj elementov tega, kar se sicer imenuje populizem, toda nič od tega, kar se imenuje nacionalizem, rasizem ali šovinizem ... Nisem popoln in tudi nisem moralna avtoriteta in se to ne trudim biti. Tisto, kar potrebuje država, je človek, ki ima neko politično avtoriteto."

 

V svoji letošnji knjigi Železo in žamet sem opisal in ocenil bivše slovenske voditelje od Slomška do Pučnika. Nekateri, posebej zgodnji, so bili v svojem času in so še danes priznani in spoštovani; drugi so bili slavni v svojem času, pozneje pa so jih zavračali; nekatere zgodovinske osebnosti pa so bile v svojem času sporne in celo preganjane, vendar jim danes pritrjujemo in jim celo postavljamo spomenike. V tukajšnjih opazkah se - spodbujen z navedeno izjavo predsednika republike - vračam k vprašanjem, ki sem jih nazadnje postavil v Železu in žametu:

 

  1. kakšna naj bi bila primerna politična drža predsednika države?

  2. kakšni so današnji voditelji v primerjavi z nekdanjimi?

  3. po čem se današnji voditelji razlikujejo med seboj?

 

Pahor omenja tri tipe "politične drže": populizem, moralno avtoriteto in politično avtoriteto. Najprej bi se morali zediniti, kaj pomeni avtoriteta. V nekaterih jezikih avtoriteta pomeni - preprosto - oblast, slovenščina pa dodaja veljavo, moč in ugled. Pahor zanika, da bi imel moralno veljavo/moč/oblast; zanima ga politična veljava/moč/oblast, in dopušča, da za pridobivanje takšne avtoritete uporablja splošni javnosti všečne prijeme, med katerimi ni nacionalizma, rasizma ali šovinizma. V zvezi s predsednikovo (in sleherno) izjavo se odpirata dve vprašanji:

 

 

  1. ali ustreza dejanskemu položaju?

  2. ali je skladna z zakonom in pričakovanji javnosti?

 

Pred primernim odgovorom bi morali nekaj reči o državnih in političnih voditeljih nasploh. Za državnike in voditelje je značilno, da ravnajo v skladu s takšno ali drugačno strategijo. Brez strateških idej si državnikov in voditeljev ne moremo predstavljati. Nekoč so države vodili in predstavljali absolutni vladarji/kralji/cesarji, katerih strategija je bila obramba in širitev njihovih družinskih posestev. Nekoč so v takšnih okvirih, npr. pod Marijo Terezijo ali Francom Jožefom, živeli tudi Slovenci. Monarhom so prej ali slej sledili revolucionarji in diktatorji, ki niso bili brez zasebnih interesov, vendar so svoje ravnanje utemeljevali s strategijami nacionalnih ali npr. razrednih interesov. Takšni so bili Napoleon, Lenin, Stalin, Hitler, Mao Cetung, Tito itn.

 

Ko so po prvi svetovni vojni monarhije propadle, so se poleg diktatorjev pojavili tudi demokratični voditelji, ki so prišli do besede zaradi osebne prepričljivosti/karizme ali/in zaradi ljudstvu všečne propagande. Novi čas je prinesel razlikovanje med državniki in uradniki. Vmes med njimi oz. poleg njih delujejo še različni hibridni voditelji in pomočniki, ki jih zaradi jasnosti argumenta ne bomo upoštevali. Pri tem je znano, da doživljajo voditelji v različnih kontekstih, predvsem pa v svojih očeh in v očeh privržencev zelo različne oznake. Diktatorji pogosto ustvarjajo vtis, da so plemeniti, dobronamerni in dobrodelni; imenujejo jih daljnovidni in bistroumni, celo genialni voditelji. To je veljalo tudi za Josipa Broza Tita, za Gadafija, Sadama, Kim Jong-una itn.

 

V nekaterih zgodovinskih obdobjih, predvsem tistih, ki so povezana s krizami, se pojavljajo prodorni/karizmatični posamezniki, ki ustvarjajo prelomne dogodke, tektonske spremembe itn. Takšni voditelji so bili npr. Winston Churchill, Robert Schuman, papež Janez Pavel II., Lech Wałęsa, Ronald Reagan, Helmut Kohl, Hans-Dietrich Genscher, Mihail Gorbačov itn.

 

Včasih se veliki ljudje znajdejo na položajih, na katerih zaradi objektivnih okoliščin ne morejo uresničiti svojih pomembnih in hvalevrednih načrtov. Če stopimo stopnico niže od osebnosti, ki smo jih pravkar našteli, lahko rečemo, da je bila takšna usoda Jožeta Pučnika, pred njim pa Antona Korošca, Izidorja Cankarja, Edvarda Kocbeka in Staneta Kavčiča. Prav tako se tupatam voditelji znajdejo na položajih, ki naravnost izzivajo k pogumnim dejanjem, vendar navsezadnje zamudijo ponujene priložnosti. Morda bi lahko v svojem času kaj prelomnega tvegala Josip Vidmar in Edvard Kardelj, vendar sta bolj kot klic zgodovine poslušala partijske šefe, in sta njuni podobi do današnjih dni tako reč popolnoma obledeli.

 

In zdaj nekaj besed o slovenskih predsednikih. Položaj predsednika države se lahko poveže s politično avtoriteto/močjo/oblastjo ... samo v primeru, če njegov nosilec krši ali zlorablja ustavo; njegovo poslanstvo je predvsem moralne narave. Na razvoj dogodkov lahko vpliva s svojim talentom, privlačnostjo in zgledom, kar ga postavlja v območje t.i. karizmatičnosti. Vendar karizmatičnost, osebna privlačnost in očarljivost niso dosegljivi s propagando in všečnim videzom. Posebnost slovenske politike je, da je dopustila več karizmatičnosti na vladnih kot na predsedniških položajih. Dober primer je bil Janez Drnovšek, ki je - predvsem v času svojega položaja na čelu vlade - po karizmatičnosti presegel večino premierov in vse predsednike republike. To, da se Pahor odreka moralni avtoriteti, je dokaz več za to trditev.

 

V politiki in še posebej v mednarodnih odnosih je veliko izgovorov in obljub, ki se ne uresničujejo; s tem je mogoče dobro živeti v dobrih in mirnih časih, v takšnih časih tudi ni velike škode, če se na pomembnih položajih znajdejo uradniki. Uradniki pa ne morejo uresničiti velikih projektov, kot so recimo samoodločba in državnost, navsezadnje tudi vodenje Evropske unije (ali vsaj osnutek nove evropske ustave), migracije, terorizem ali reševanje mejnih sporov s Hrvaško ... Slovenija ima že nekaj mandatov zapored težavo, da jo vodijo uradniki, ljudje brez žara in talenta; ob tem pa so vse manj razvidne tudi pristojnosti predstavnikov različnih vej oblasti.

 

Izjava predsedniškega kandidata, da ni moralna avtoriteta (in da si želi politične moči), je težavo še povečala; da se to dogaja v znamenju hipertrofiranega ugajanja in "všečkanja", pa tako rekoč napoveduje državno krizo. Glede na svojo poklicno deformacijo si pisec teh vrstic ne zna predstavljati, kam vodijo prostodušno-dramatične ocene aktualnega zunanjega ministra glede uresničevanja arbitražnega sporazuma in varovanja meje na morju oz. incidentov v Piranskem zalivu? Navsezadnje bo dramatične besede odnesel jesenski veter, hrvaški ribiči pa bodo lovili v slovenskem morju?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
4
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,391
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,374
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,863
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,041
05/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,495
06/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,304
07/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,568
08/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 934
09/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,096
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,013