Komentar

Slovenijo že nekaj mandatov zapored vodijo uradniki, ljudje brez žara in talenta

Posebnost slovenske politike je, da je dopustila več karizmatičnosti na vladnih kot na predsedniških položajih. Dober primer je bil Janez Drnovšek, ki je - predvsem v času svojega položaja na čelu vlade - po karizmatičnosti presegel večino premierov in vse predsednike republike. To, da se Pahor odreka moralni avtoriteti, je dokaz več za to trditev.

30.08.2017 21:42
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Borut Pahor   predsednik   Slovenija   moralna avtoriteta   Janez Drnovšek   uradniki   državniki

Karikatura: Ambiente Legal

Pahorjevo hipertrofirano ugajanje in "všečkanje" tako rekoč napoveduje državno krizo.

Pred nekaj dnevi je aktualni predsednik republike Borut Pahor ob objavi svoje kandidature za prihodnjega predsednika republike izjavil: " ... morda (je) v moji politični drži nekaj elementov tega, kar se sicer imenuje populizem, toda nič od tega, kar se imenuje nacionalizem, rasizem ali šovinizem ... Nisem popoln in tudi nisem moralna avtoriteta in se to ne trudim biti. Tisto, kar potrebuje država, je človek, ki ima neko politično avtoriteto."

 

V svoji letošnji knjigi Železo in žamet sem opisal in ocenil bivše slovenske voditelje od Slomška do Pučnika. Nekateri, posebej zgodnji, so bili v svojem času in so še danes priznani in spoštovani; drugi so bili slavni v svojem času, pozneje pa so jih zavračali; nekatere zgodovinske osebnosti pa so bile v svojem času sporne in celo preganjane, vendar jim danes pritrjujemo in jim celo postavljamo spomenike. V tukajšnjih opazkah se - spodbujen z navedeno izjavo predsednika republike - vračam k vprašanjem, ki sem jih nazadnje postavil v Železu in žametu:

 

  1. kakšna naj bi bila primerna politična drža predsednika države?

  2. kakšni so današnji voditelji v primerjavi z nekdanjimi?

  3. po čem se današnji voditelji razlikujejo med seboj?

 

Pahor omenja tri tipe "politične drže": populizem, moralno avtoriteto in politično avtoriteto. Najprej bi se morali zediniti, kaj pomeni avtoriteta. V nekaterih jezikih avtoriteta pomeni - preprosto - oblast, slovenščina pa dodaja veljavo, moč in ugled. Pahor zanika, da bi imel moralno veljavo/moč/oblast; zanima ga politična veljava/moč/oblast, in dopušča, da za pridobivanje takšne avtoritete uporablja splošni javnosti všečne prijeme, med katerimi ni nacionalizma, rasizma ali šovinizma. V zvezi s predsednikovo (in sleherno) izjavo se odpirata dve vprašanji:

 

 

  1. ali ustreza dejanskemu položaju?

  2. ali je skladna z zakonom in pričakovanji javnosti?

 

Pred primernim odgovorom bi morali nekaj reči o državnih in političnih voditeljih nasploh. Za državnike in voditelje je značilno, da ravnajo v skladu s takšno ali drugačno strategijo. Brez strateških idej si državnikov in voditeljev ne moremo predstavljati. Nekoč so države vodili in predstavljali absolutni vladarji/kralji/cesarji, katerih strategija je bila obramba in širitev njihovih družinskih posestev. Nekoč so v takšnih okvirih, npr. pod Marijo Terezijo ali Francom Jožefom, živeli tudi Slovenci. Monarhom so prej ali slej sledili revolucionarji in diktatorji, ki niso bili brez zasebnih interesov, vendar so svoje ravnanje utemeljevali s strategijami nacionalnih ali npr. razrednih interesov. Takšni so bili Napoleon, Lenin, Stalin, Hitler, Mao Cetung, Tito itn.

 

Ko so po prvi svetovni vojni monarhije propadle, so se poleg diktatorjev pojavili tudi demokratični voditelji, ki so prišli do besede zaradi osebne prepričljivosti/karizme ali/in zaradi ljudstvu všečne propagande. Novi čas je prinesel razlikovanje med državniki in uradniki. Vmes med njimi oz. poleg njih delujejo še različni hibridni voditelji in pomočniki, ki jih zaradi jasnosti argumenta ne bomo upoštevali. Pri tem je znano, da doživljajo voditelji v različnih kontekstih, predvsem pa v svojih očeh in v očeh privržencev zelo različne oznake. Diktatorji pogosto ustvarjajo vtis, da so plemeniti, dobronamerni in dobrodelni; imenujejo jih daljnovidni in bistroumni, celo genialni voditelji. To je veljalo tudi za Josipa Broza Tita, za Gadafija, Sadama, Kim Jong-una itn.

 

V nekaterih zgodovinskih obdobjih, predvsem tistih, ki so povezana s krizami, se pojavljajo prodorni/karizmatični posamezniki, ki ustvarjajo prelomne dogodke, tektonske spremembe itn. Takšni voditelji so bili npr. Winston Churchill, Robert Schuman, papež Janez Pavel II., Lech Wałęsa, Ronald Reagan, Helmut Kohl, Hans-Dietrich Genscher, Mihail Gorbačov itn.

 

Včasih se veliki ljudje znajdejo na položajih, na katerih zaradi objektivnih okoliščin ne morejo uresničiti svojih pomembnih in hvalevrednih načrtov. Če stopimo stopnico niže od osebnosti, ki smo jih pravkar našteli, lahko rečemo, da je bila takšna usoda Jožeta Pučnika, pred njim pa Antona Korošca, Izidorja Cankarja, Edvarda Kocbeka in Staneta Kavčiča. Prav tako se tupatam voditelji znajdejo na položajih, ki naravnost izzivajo k pogumnim dejanjem, vendar navsezadnje zamudijo ponujene priložnosti. Morda bi lahko v svojem času kaj prelomnega tvegala Josip Vidmar in Edvard Kardelj, vendar sta bolj kot klic zgodovine poslušala partijske šefe, in sta njuni podobi do današnjih dni tako reč popolnoma obledeli.

 

In zdaj nekaj besed o slovenskih predsednikih. Položaj predsednika države se lahko poveže s politično avtoriteto/močjo/oblastjo ... samo v primeru, če njegov nosilec krši ali zlorablja ustavo; njegovo poslanstvo je predvsem moralne narave. Na razvoj dogodkov lahko vpliva s svojim talentom, privlačnostjo in zgledom, kar ga postavlja v območje t.i. karizmatičnosti. Vendar karizmatičnost, osebna privlačnost in očarljivost niso dosegljivi s propagando in všečnim videzom. Posebnost slovenske politike je, da je dopustila več karizmatičnosti na vladnih kot na predsedniških položajih. Dober primer je bil Janez Drnovšek, ki je - predvsem v času svojega položaja na čelu vlade - po karizmatičnosti presegel večino premierov in vse predsednike republike. To, da se Pahor odreka moralni avtoriteti, je dokaz več za to trditev.

 

V politiki in še posebej v mednarodnih odnosih je veliko izgovorov in obljub, ki se ne uresničujejo; s tem je mogoče dobro živeti v dobrih in mirnih časih, v takšnih časih tudi ni velike škode, če se na pomembnih položajih znajdejo uradniki. Uradniki pa ne morejo uresničiti velikih projektov, kot so recimo samoodločba in državnost, navsezadnje tudi vodenje Evropske unije (ali vsaj osnutek nove evropske ustave), migracije, terorizem ali reševanje mejnih sporov s Hrvaško ... Slovenija ima že nekaj mandatov zapored težavo, da jo vodijo uradniki, ljudje brez žara in talenta; ob tem pa so vse manj razvidne tudi pristojnosti predstavnikov različnih vej oblasti.

 

Izjava predsedniškega kandidata, da ni moralna avtoriteta (in da si želi politične moči), je težavo še povečala; da se to dogaja v znamenju hipertrofiranega ugajanja in "všečkanja", pa tako rekoč napoveduje državno krizo. Glede na svojo poklicno deformacijo si pisec teh vrstic ne zna predstavljati, kam vodijo prostodušno-dramatične ocene aktualnega zunanjega ministra glede uresničevanja arbitražnega sporazuma in varovanja meje na morju oz. incidentov v Piranskem zalivu? Navsezadnje bo dramatične besede odnesel jesenski veter, hrvaški ribiči pa bodo lovili v slovenskem morju?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,184
02/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,333
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,803
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,667
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,633
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,107
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,161
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 808
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,574
10/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,831