Komentar

Umetnost je Resnica sama, drugače ni umetnost

Medtem, ko sem se pripravljal, da bom fotografiral ikono, se je vame iz teme, iz črne luknje naosa zapodil menih, grd na poseben način, s črno temo okrog ust, divje je lajal name kot pobesenli črn pes čuvaj. Kot čuvaj velike skrivnosti.

02.09.2017 20:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   naos   Jezus Kristus   Stara zaveza   razodetje   Marcel Duchamp   Janez Evangelist

Nihče pred njim ali po njem ni tako temeljito zaznamoval zgodovinskega časa, kot ga je ravno človek Jezus Kristus.

Ponedeljek je za mano. Razodetja na otoku ni bilo. Potrpežljivo bom počakal, da se bodo pred menoj zvrstili še vsi naslednji dnevi, do dne, ko bomo leta 2025 odigrali tretjo ponovitev gledališke predstave Noordung: 1995 - 2045. Predstavo konceptualno ponavljamo vsakih deset let vse do leta 2045. Moja stara mati Marija Bregar, poročena Ambož, mi je rada ponavljala misel: Potrpežljivost je božja mast! Do tega ponedeljka nisem najbolje razumel smisla njenega najljubšega pregovora.

 

Vse je po starem; umetnike zapirajo, eni opremljajo rakete z nuklearnimi glavami, drugi jih šele preizkušajo, ihtozavri pa cvilijo. Vse teče kot po žnorci. Tudi zato imam namen komentirati otoško jamo sv. Janeza Evangelista. Danes bom pred vami izpostavil dogodek in ikono. Dogodek je povezan z Ikono neznanca iz samostana sv. Janeza Teologa. V ponedeljek sem jo požiral z očmi, da bi jo po poti nazaj izbruhal.

 

Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo s svojimi očmi videli, kar smo gledali in so naše roke otipale, o Besedi življenja – Življenje se je razodelo in smo videli in spričujemo ter vam oznanjamo večno Življenje, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo – kar smo videli in slišali, oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi z nami združeni, mi pa smo združeni z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom. In to vam pišemo, da bi bilo naše veselje popolno.

 

Bruham vsepovprek: Skratka, če postavimo Kristusovo identiteto v kontekst zgodovinskega časa, potem ga lahko razumemo le kot človeško bitje. Bival in deloval je v zgodovinskem času, bil je človek kot vsak drug, imel je očeta in mater. Iz njegovega delovanja je več kot razvidno, da je bila njegova konceptualna, zavestna akcija del zgodovinskega časa. Bolj ne bi mogla biti. Nihče pred njim ali po njem ni tako temeljito zaznamoval zgodovinskega časa, kot ga je ravno človek Jezus Kristus.

 

Čas pred in po Jezusu Kristusu.

 

Jama sv. Janeza Evangelista: umetnostni zgodovinar in filozof dr. Boris Groys me je prek misli filozofa in teologa Sorena Kierkegaarda spodbudil, da sem se za nekaj trenutkov poistovetil z naključnim Kristusovim sodobnikom. Groys mi je prek Kierkegaarda dal vedeti, da če bi se znašel v istem prostoru z Jezusom Kristusom, ne bi mogel videti nobene razlike med njim in običajnim človekom. Na noben način ne bi videli razlike, ki bi mi dopovedovala, da stoji pred menoj človek, ki je istočasno tudi Projektator.

 

Jezus Kristus Projektator je oznanjal resnico s "popolnoma novim konceptom pojavljanja". Človek Projektator si je nadel človekovo masko. To je ta preprost, a učinkovit izum. To je ta narativ, ki v celoti zdrži tudi koncept zgodovinskega časa. Toda pozor, le do prvega čudeža, ta spremeni vse, v hipu se zgodovinski čas razblini. Petindevetdeset let kasneje nastopi Janez Evangelist z gradnjo umetniškega "biomehanskega-stroja-knjige". Pozor! Nikakor ne z mehanskim trikom! Temveč z umetniškim dejanjem.

 

Dr. Boris Groys me, na podben način kot Janez Evangelist, v prvih besedah Razodetja opozori na metodo. Od mene hoče, da pogledam na koncept, ki ga je sprožil Duchampov "ready made" na način, kot ga je sprožil Kristusov koncept počlovečenja. Tisti, ki še ne pozna Duchampovega "ready made", ga prosim, da se o njem pouči na medmrežju. Za vse nas, ki živimo živo umetnost je bil to "čudež", primerljiv z uprizoritvijo Črnega kvadrata Kazimirja MalevičaZmagi nad soncem. Tudi Kazimir Malevič je zavestno oblikoval novo zgodovinsko štetje. To je storil s prelomno razstavo z naslovom 0.10. "Nič" v naslovu je za Maleviča začetek novega štetja, nove časovne etape kozmistično-kozmonavtske naracije. Število "deset" pa predstavlja deset umetnikov, ki so začeli procesirati naslednjo razvojno raven v umetnosti - "čudež" suprematizma.

 

Menim, da je razvidno, da sem dal načrtno prostor besedi  - "čudež", istočasno pa sem jo zapisal z ironičnim podtonom: umetnost je najvišja razvojna stopnja religije! Še vedno sem ironičen. Govorim o čudežu brez čudeža.Točno o takšnem, kot ga beremo iz ust Jezusa Kristusa in Janeza Evangelista.

 

Dr. Boris Groys ima seveda drugčen namen od mojega bruhanja. Opozoriti nas hoče na to, da gledamo prek metode "ready made" z novim pogledom na običajno. Novo na novo presega prepoznavno obliko. Pozor: tako, da zdaj lahko razumemo razliko med umetnino in navadno stvarjo. Običajni predmeti postanejo umetniški predmeti. Podobno kot je človek Kristus konceptualist postal Absolutni človek. Tisti, ki ga je vredno slediti, zaupati njegovi resnici.

 

Še vedno bruham: Celoten umetniški sistem, ampak res celoten, deluje kot kraj, kjer se ustvarja novo, ki presega vse obstoječe. Živimo živo umetnost skupnega podviga. Tako je bilo pred tri tisoč leti, tako je bilo pred tisoč leti in tako je tudi danes. Za vse to pa je potrebna le šola in razred talentiranih učencev. Mislečih in oblikoslovno usposobljenih učencev, ki znajo oblikovati pripoved. V njih pa lahko brez zadržka nastopajo čudeži v vseh mogočih in nemogočih položajih. Čudeži, čudeži v vseh možnih oblikah. Enega od čudežnih narativov je bilo mogoče oblikovati v knjigi, kot je bila Nova zaveza s podnaslovom Mesija je bil med nami. Predvsem pa v knjigi Stare zaveze s podnaslovom Mesija prihaja, ki v resnici šele omogočila knjigo Nove zaveze s podnaslovom Mesija je bil med nami. Obe knjigi pa naolji božja mast - s potrpežljivostjo. Verjemite mi, čeprav bruham - ne pretiravam! Umetnost je Resnica sama, drugače ni umetnost.

 

Seveda je moj namen popolnoma drugačen od dr. Borisa Groysa, ki je filozofsko-znanstven. Znanost bo zagotovo dobila v bodočnosti religiozen status. Čeprav je tudi moj namen globoko kozmističen: želim za hip pogledati v fenomen - Jezus Kristus Ready Made. Janez Evangelist prenaša resnico človeka Jezusa Kristusa s posebno mersko enoto. Priča nam s polno umetniško vnemo. Narekuje nam jo s svojim umetniškim horizontom v knjigi Razodetja. Marcel Duchamp pa s svojimi naključnimi nitkami. Za podoben napor gre, tako za sledilca kot za dvomljivca. Za oba je v etiki nameščena lepota.

 

Dogodek in ikona!

 

Komentar vam pišem, da bo vaše veselje popolno: nepričakovano sem zagledal med freskami v samostanski molilnici absolutno nenavadno podobo med podobami. A še vedno človeku podobno. No, nekje na robu človeškega. Naslikana je bila spodaj desno v priprati, v predverju centralne ladje, naosa, pravoslavnega hrama. Bila je tako drugačna od vseh drugih ikon. Česa podobnega nisem še nikoli videl. Podoba je bila tako drugačna od vseh, da sem jo želel fotografirati navkljub prepovedi fotografiranja. Saj veste, kako je s prepovedmi v muzejih in hramovih: držijo, dokler ni zapovedano drugače. V tem primeru je bilo s tem strogim pravilom popolnoma drugače: medtem, ko sem se pripravljal, da bom fotografiral ikono, se je vame iz teme, iz črne luknje naosa zapodil menih, grd na poseben način, s črno temo okrog ust, divje je lajal name kot pobesenli črn pes čuvaj. Kot čuvaj velike skrivnosti. Naprej nimam namena opisovati dogodka, ker z relativno lahkoto obvladujem situacije z ihtozavri. Kar pa je potrebno povedati, je to, da sem žal ostal brez fotografije te izjeme umetnine. Po vsej verjetnosti obraza Absoluta.

 

Matično vesolje nas uči resničnosti, da ga čim bolj razumemo in s tem vzljubimo resnico. Knjiga Razodetja ne temelji na filozofskem premisleku, temveč na pripovedi preroka, ki (če vas spomnim, da je umetnost razodevanje resnice) priča kar mu govori Stvar sama. Tako mi je govoril Peter Mlakar.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
8
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,846
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,106
03/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,935
04/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,302
05/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 950
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,195
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,086
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 998
09/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,070
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,024