Komentar

Vladavina prava na hribovitem Balkanu med evropskim leporečjem in kruto realnostjo

Kakšen dejanski vpliv ima lahko neizvršitvev arbitražne razsodbe med Slovenijo in Hrvaško na države Zahodnega Balkana, ki si želijo postati članice Evropske unije? Naš komentator, veleposlanik Iztok Mirošič, pravi, da velik. Če namreč Bruselj ne bo s konkretnimi dejanji od svojih članic zahteval spoštovanja vladavine prava, torej tudi mednarodnega, potem bo to zelo slab signal za balkanske države, ki jih Evropska unija prepričuje, da članstvo pomeni absolutno zavezanost demokraciji, vladavini (mednarodnega) prava in evropskim vrednotam. Pasivno obnašanje Evropske komisije bi imelo lahko negativne posledice tudi za reševanje mejnih sporov Hrvaške z Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro. 

03.09.2017 23:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Zahodni Balkan   Hrvaška   Slovenija   Brdo-Brioni proces   Berlinski proces   vladavina prava   arbitraža

Foto: Twitter

Vladavina prava je osnovni temelj evropskih vrednot in predpogoj za mirno, civilizirano urejanje sporov in konfliktov. S to idejo Evropska unija nagovarja države Zahodnega Balkana in jim ponuja "evropeizacijo", če si resnično želijo vstopiti v evropsko družino.

Zahodnemu Balkanu je Evropska unija (EU) že v širitvenih sklepih Evropskega sveta leta 2003 v Solunu (t.i.  Solunska agenda) namenila jasno evropsko perspektivno oziroma članstvo v Uniji. S širitvijo naj bi EU zagotovila tej regiji varnost, stabilnost, povečanje družbenega in gospodarskega razvoja, blaginjo, utrditev demokracije ter pravne države. Širitev Unije, njenih demokratičnih vrednot ter pravnih standardov na to območje naj bi bila v interesu tako držav aspirantk kot same EU. Prav zato ima v evropskem pridružitvenem procesu poseben poudarek izpolnjevanje  "Kopenhagenskih kriterijev"; bistveni pogoj za vstop v EU je namreč izpolnjevanje temeljnega političnega kriterija - načela vladavine prava, ki je ključnega pomena za "evropeizacijo" kandidatk, njihovo gospodarsko uspešnost in ekonomsko konvergenco.

 

Evropska komisija naj bi v imenu držav članic bdela nad izpolnjevanjem tega pomembnega integracijskega kriterija. Države članice EU, posebej tiste v soseščini regije, pa naj bi s svojim ravnanjem in spoštovanjem prava, tudi mednarodnega, predstavljale vzor in spodbudo ravnanju bodočih članic evropske družine. Spoštovanje in vladavina (mednarodnega) prava je v svetu in posebej v EU civilizacijski temelj skupnih evropskih vrednot mirnega urejanja nesporazumov. Ravnanje v tem duhu je za države kandidatke osnovni in glavni pogoj vstopa v EU, za njene članice pa pomembna dolžnost.

 

 

Vladavina prava kot temeljna evropska vrednota

 

Od Solunskega vrha je do danes v EU uspelo priti zgolj Hrvaški. Medtem se je Unija soočila s finančno-ekonomskimi težavami, terorizmom, množičnimi migracijami, okrepljenim populizmom in Brexitom. Opazno je porasel evroskepticizem njenih državljanov, ki je odprl mnoga vprašanja prihodnjega delovanja in strukture EU ter njenega odnosa do nadaljnjega širitvenega procesa. To niso dobra sporočila za Balkan in tamkajšnje nujne reformne procese, posebej na področju vladavine prava. Zdi se, da se orodja učinkovitega regionalnega vpliva EU z zanemarjanjem balkanskih stabilizacijsko-širitvenih procesov zmanjšujejo.

 

Navdušenje nad evropsko perspektivo na Balkanu je začelo padati skupaj z evropsko kredibilnostjo.

 

Nezainteresiranost Unije za regijo v zadnjih letih sta Zahodni Balkan pahnila v novo spiralo varnostne in politične nestabilnosti. Izpolnjevanje kriterijev in reform evropskega pristopnega procesa se je upočasnilo. Postalo je nepopularno posebej na tako težavnih področjih, kot je uveljavljanje vladavine prava. Države kandidatke potrebujejo še močnejše reformne spodbude in zglede, posebej pri praktičnem uveljavljanju načel vladavine prava v državno in družbeno delovanje. Gre za evropeizacijo Balkana skozi koncept temeljne vrednote EU - vladavine prava.

 

 

Od Brdo-Brioni do Berlinskega procesa

 

Na nevarnost zmanjševanja evropske perspektive in reformnega zagona, nujnega za regionalno spravo, dialog in varnost na Zahodnem Balkan je najprej skušal opozoriti Proces Brdo–Brioni, ki sta ga po odpravi problemov na hrvaški poti v EU lansirali Slovenija in Hrvaška. Model sodelovanja je združil interes Hrvaške, da vstopi v Evropsko unijo, in Slovenije, da se ob tem odpravi hrvaško prejudiciranje meddržavne razmejitve. Ta napor je sporazumno rezultiral v za obe strani obvezujočem Arbitražnem sporazumu.

 

Ta naj bi dokončno rešil razmejitev teritorija in postal zgled za težavna reševanja številnih odprtih bilateralnih mejnih problemov v regiji. Bil naj bi zgled za krepitev medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Zaradi vse bolj občutne evropske nezainteresiranosti in marginalizacije balkanskih širitvenih procesov je nemška kanclerka Angela Merkel leta 2014 državam Zahodnega Balkana predstavila diplomatsko iniciativo, imenovano Berlinski proces. Z njo je državam regije ponudila realno spodbudo evropskega pridruževanja s tesnejšim medsebojnim sodelovanjem in krepitvijo regionalnega sodelovanja. Pospešili naj bi nujne reformne procese, ki so ključni za pot v EU.

 

Okrepljeno regionalno sodelovanje naj bi pospešilo reformne procese v kandidatkah in izboljšalo njihove možnosti evropskega pridruževanja. Vrhu Berlinskega procesa v Berlinu so sledila nadaljevanja leta 2015 na Dunaju, 2016 v Parizu in julija letos v Trstu. Pobuda naj bi torej dinamizirala evropski integracijski proces na Zahodnem Balkanu in regijo stabilizirala s krepitvijo regionalnega sodelovanja pri infrastrukturnih projektih, ekonomskem razvoju, regionalni trgovini, izobraževanju mladih, znanosti in digitalizaciji gospodarstev.

 

Berlinski proces je postal najpomembnejši regionalni mehanizem uravnavanja evropskih pristopnih procesov na Balkanu in odnosov EU z Zahodnim Balkanom. Slovenija in Hrvaška imata v njem - kot edini članici EU iz regije - posebno vlogo: posredovati zgled evropskega ravnanja in obnašanja državam Zahodnega Balkana za njihovo hitrejše napredovanje v pristopnem procesu.

 

 

"Vladavina prava" med Slovenijo in Hrvaško

 

Kako naj bi bili Slovenija in Hrvaška vodilni zgled uveljavljanja ključnega političnega pogoja – vladavine prava -  ostalim državam v regiji za uspešno ponotranjenje vrednot in včlanjevanje v EU, če pa sami ne spoštujeta mednarodnega prava in ne izvajata sodb mednarodnih sodišč? Tudi arbitražnega. Eden ključnih ciljev Berlinske pobude je namreč - poleg infrastrukturnih projektov in blaženja perečih bilateralnih vprašanj - tudi nujna krepitev demokratičnega ustroja in vladavine prava v balkanskih državah. To sta ključna politična pogoja Kopenhagenskih kriterijev za članstvo v EU. Berlinska Zaključna deklaracija 2014 posebej poziva balkanske države, da za realizacijo navedenih ciljev in reševanje sporov uporabijo pozitivne zglede regionalnih sosed.

 

Dunajska Zaključna izjava 2015 poudarja regionalno sodelovanje pri reševanju bilateralnih sporov. Države na Balkanu poziva, da intenzivirajo reševanje odprtih sporov in uveljavljanje vladavine prava. Sodelujoče države, tudi Hrvaška, so podprle pomoč Evropske komisije in EEAS pri reševanju medsebojnih sporov. Enak poziv k okrepljenemu regionalnemu sodelovanju za mirno reševanje bilateralnih problemov in uveljavljanje vladavine prava je naslovila  tudi Zaključna deklaracija v Parizu 2016. Letošnji julijski Vrh Zahodnega Balkana v Trstu je v Deklaraciji predsedujoče Italije kot ključni temelj za stabilizacijo Balkana navedel okrepljene reforme za učinkovitost načela vladavine prava, reševanje še odprtih medsebojnih vprašanj in izpolnjevanje političnih kriterijev za članstvo v EU.

 

Vrh v Trstu je poudaril krepitev vladavine prava, vključno s spoštovanjem norm mednarodnega prava, za reševanje odprtih vprašanj na Balkanu. V pismu zunanjih ministrov procesa Brdo-Brioni Visoki predstavnici EU za zunanjo politiko Federici Mogherini in komisarju za širitev Johannesu Hahnu s 3. junija letos, so se ministri zavzeli za močno vlogo EU v jugovzhodni Evropi, zlasti pri odločnem uveljavljanju vladavine prava v transformacijskih procesih državah kandidatkah na osnovi vrednot, norm in standardov EU. Pri tem ni dvoma, da med navedene evropske vrednote in standarde sodijo tudi spoštovanje sklenjenih sporazumov, mednarodnega prava in izvrševanje sodnih (arbitražnih) odločb.

 

Pismo sta podpisala tako slovenski kot hrvaški zunanji minister.

 

 

Evropska komisija: čim prej od besed k dejanjem!

 

Komisija, ki ima pomembno vlogo v pridružitvenih procesih držav Zahodnega Balkana in njihovem prilagajanju evropskim standardom in vrednotam, je pri obravnavi arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško ugotovila, da  "Hrvaška, po ugotovitvah sodišča, ni upravičena do izstopa iz arbitražnega sporazuma ali dvoma v neodvisnost in nepristranskost arbitražnega sodišča". To je ugotovilo samo pristojno in zakonito sodišče. Pravna služba Evropske komisije je nadalje ugotovila, da "je arbitražna sodba rezultat veljavnega mednarodnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je podprla tudi EU. Na rešitev mejnega vprašanja z arbitražno proceduro se nanaša tudi hrvaška EU pristopna pogodba". Pravna služba Evropske komisije še posebej poudarja, da "EU sodna praksa ne dovoljuje nobenega dvoma, da je obveza EU in njenih držav članic, da implementirajo mednarodno pravo, kar velja tudi za navedeni primer." In še: "Kljub bilateralni naravi mejnega vprašanja ima neposredni učinek na EU pravo zaradi česar ima EU jurisdikcijo v zadevi."

 

Evropska komisija zato arbitražno razsodbo obravnava kot veljavno, pravno zavezujočo in precedenčno ter poziva obe strani, da jo uveljavita in s tem omogočita učinkovito implementacijo EU prava.

 

Posebej indikativna je ugotovitev komisije, "da je ne glede na vsebino sodbe načelo mednarodnega prava, da je potrebno odločitve arbitražnih sodišč spoštovati in uresničiti, še pomembnejše, ker je tudi naprej še posebej relevantno v kontekstu teritorialnih zahtev in mejnih sporov na Zahodnem Balkanu, ki bi jih lahko tudi v prihodnosti reševali z arbitražnimi sodišči". To pomeni, da je uresničitev sodbe arbitražnega sodišča posebnega pomena za učinkovito reševanje teritorialnih sporov na Balkanu v prihodnje, hitrejše približevanje Zahodneg Balkana članstvu v EU in krepitev strateške vloge Unije v tej regiji.

 

 

Arbitražni "status quo" škoduje načelu vladavine prava

 

Slovenija in Hrvaška sta sodelovali in popisali dokumente Berlinskega in Brdo-Brioni procesa, ki poudarjajo krepitev in spoštovanje vladavine prava za Zahodni Balkan, vključno s spoštovanjem mednarodnega prava in odločb mednarodnih sodišč. S tem sta izkazali močno politično voljo, da z lastnim zgledom spoštovanja veljavnih sporazumov in vladavine (mednarodnega) prava pomagata državam Zahodnega Balkana na evropski poti, EU pa pri evropeizaciji in uveljavljanju varnosti ter stabilnosti v regiji na temelju evropskih vrednot in standardov.

 

Sedaj je čas za verodostojnost. Arbitražna razsodba ni le pravni nasvet. Je, ne glede na različna mnenja o njenem rezultatu, obvezujoče in izvršljivo pravno dejstvo.  

 

Z uresničitvijo arbitražne sodbe, spoštovanjem veljavnega mednarodnega sporazuma in mednarodnega prava bi Slovenija in Hrvaška okrepili evropski vpliv in pomoč v evropskih procesih pridruževanja Balkana Evropski uniji ter uveljavljanju varnosti in stabilnosti v regiji na temelju evropskih vrednot. To je v interesu vseh: Unije, držav Zahodnega Balkana, Slovenije in verjetno tudi Hrvaške. Slovenija in Hrvaška bi postali pravi podpornici vključevanja držav Z Balkana v EU in pomembna pomočnika Evropske komisije pri uveljavljanju evropskih strateških interesov in vrednot v soseščini balkanske regije. V nasprotnem pa bosta moralni kapital in gospodarski potencial za regijo izgubljeni, kar bo vplivalo na uspešnost obeh procesov, Brdo-Brioni in Berlinskega.

 

Slovenija se svoje odgovornosti za pomoč, mir, stabilnost in uveljavljanje evropske vrednote vladavine (mednarodnega) prava v regiji zaveda. Ob sicer najpomembnejšem interesu – umestiti se v najnaprednejši del prihodnje Uniji – izkazuje tudi voljo za ureditev dolgoletnega sosedskega problema, tj. uveljavitve mednarodnega prava arbitražne razsodbe, ki temelji na veljavnem sporazumu. Takšno naj bo civilizirano urejanje sporov, kar Evropejci poskušamo danes predstaviti državam Zahodnega Balkana kot nujen pogoj za nadaljevanje njihove poti v Evropsko unijo.

 

 

Iztok Mirošič je veleposlanik. Besedilo je delno editirano.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
10
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
2
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,702
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,342
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,391
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,100
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 815
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,964
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 514