Komentar

Vladavina prava na hribovitem Balkanu med evropskim leporečjem in kruto realnostjo

Kakšen dejanski vpliv ima lahko neizvršitvev arbitražne razsodbe med Slovenijo in Hrvaško na države Zahodnega Balkana, ki si želijo postati članice Evropske unije? Naš komentator, veleposlanik Iztok Mirošič, pravi, da velik. Če namreč Bruselj ne bo s konkretnimi dejanji od svojih članic zahteval spoštovanja vladavine prava, torej tudi mednarodnega, potem bo to zelo slab signal za balkanske države, ki jih Evropska unija prepričuje, da članstvo pomeni absolutno zavezanost demokraciji, vladavini (mednarodnega) prava in evropskim vrednotam. Pasivno obnašanje Evropske komisije bi imelo lahko negativne posledice tudi za reševanje mejnih sporov Hrvaške z Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro. 

03.09.2017 23:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Zahodni Balkan   Hrvaška   Slovenija   Brdo-Brioni proces   Berlinski proces   vladavina prava   arbitraža

Foto: Twitter

Vladavina prava je osnovni temelj evropskih vrednot in predpogoj za mirno, civilizirano urejanje sporov in konfliktov. S to idejo Evropska unija nagovarja države Zahodnega Balkana in jim ponuja "evropeizacijo", če si resnično želijo vstopiti v evropsko družino.

Zahodnemu Balkanu je Evropska unija (EU) že v širitvenih sklepih Evropskega sveta leta 2003 v Solunu (t.i.  Solunska agenda) namenila jasno evropsko perspektivno oziroma članstvo v Uniji. S širitvijo naj bi EU zagotovila tej regiji varnost, stabilnost, povečanje družbenega in gospodarskega razvoja, blaginjo, utrditev demokracije ter pravne države. Širitev Unije, njenih demokratičnih vrednot ter pravnih standardov na to območje naj bi bila v interesu tako držav aspirantk kot same EU. Prav zato ima v evropskem pridružitvenem procesu poseben poudarek izpolnjevanje  "Kopenhagenskih kriterijev"; bistveni pogoj za vstop v EU je namreč izpolnjevanje temeljnega političnega kriterija - načela vladavine prava, ki je ključnega pomena za "evropeizacijo" kandidatk, njihovo gospodarsko uspešnost in ekonomsko konvergenco.

 

Evropska komisija naj bi v imenu držav članic bdela nad izpolnjevanjem tega pomembnega integracijskega kriterija. Države članice EU, posebej tiste v soseščini regije, pa naj bi s svojim ravnanjem in spoštovanjem prava, tudi mednarodnega, predstavljale vzor in spodbudo ravnanju bodočih članic evropske družine. Spoštovanje in vladavina (mednarodnega) prava je v svetu in posebej v EU civilizacijski temelj skupnih evropskih vrednot mirnega urejanja nesporazumov. Ravnanje v tem duhu je za države kandidatke osnovni in glavni pogoj vstopa v EU, za njene članice pa pomembna dolžnost.

 

 

Vladavina prava kot temeljna evropska vrednota

 

Od Solunskega vrha je do danes v EU uspelo priti zgolj Hrvaški. Medtem se je Unija soočila s finančno-ekonomskimi težavami, terorizmom, množičnimi migracijami, okrepljenim populizmom in Brexitom. Opazno je porasel evroskepticizem njenih državljanov, ki je odprl mnoga vprašanja prihodnjega delovanja in strukture EU ter njenega odnosa do nadaljnjega širitvenega procesa. To niso dobra sporočila za Balkan in tamkajšnje nujne reformne procese, posebej na področju vladavine prava. Zdi se, da se orodja učinkovitega regionalnega vpliva EU z zanemarjanjem balkanskih stabilizacijsko-širitvenih procesov zmanjšujejo.

 

Navdušenje nad evropsko perspektivo na Balkanu je začelo padati skupaj z evropsko kredibilnostjo.

 

Nezainteresiranost Unije za regijo v zadnjih letih sta Zahodni Balkan pahnila v novo spiralo varnostne in politične nestabilnosti. Izpolnjevanje kriterijev in reform evropskega pristopnega procesa se je upočasnilo. Postalo je nepopularno posebej na tako težavnih področjih, kot je uveljavljanje vladavine prava. Države kandidatke potrebujejo še močnejše reformne spodbude in zglede, posebej pri praktičnem uveljavljanju načel vladavine prava v državno in družbeno delovanje. Gre za evropeizacijo Balkana skozi koncept temeljne vrednote EU - vladavine prava.

 

 

Od Brdo-Brioni do Berlinskega procesa

 

Na nevarnost zmanjševanja evropske perspektive in reformnega zagona, nujnega za regionalno spravo, dialog in varnost na Zahodnem Balkan je najprej skušal opozoriti Proces Brdo–Brioni, ki sta ga po odpravi problemov na hrvaški poti v EU lansirali Slovenija in Hrvaška. Model sodelovanja je združil interes Hrvaške, da vstopi v Evropsko unijo, in Slovenije, da se ob tem odpravi hrvaško prejudiciranje meddržavne razmejitve. Ta napor je sporazumno rezultiral v za obe strani obvezujočem Arbitražnem sporazumu.

 

Ta naj bi dokončno rešil razmejitev teritorija in postal zgled za težavna reševanja številnih odprtih bilateralnih mejnih problemov v regiji. Bil naj bi zgled za krepitev medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Zaradi vse bolj občutne evropske nezainteresiranosti in marginalizacije balkanskih širitvenih procesov je nemška kanclerka Angela Merkel leta 2014 državam Zahodnega Balkana predstavila diplomatsko iniciativo, imenovano Berlinski proces. Z njo je državam regije ponudila realno spodbudo evropskega pridruževanja s tesnejšim medsebojnim sodelovanjem in krepitvijo regionalnega sodelovanja. Pospešili naj bi nujne reformne procese, ki so ključni za pot v EU.

 

Okrepljeno regionalno sodelovanje naj bi pospešilo reformne procese v kandidatkah in izboljšalo njihove možnosti evropskega pridruževanja. Vrhu Berlinskega procesa v Berlinu so sledila nadaljevanja leta 2015 na Dunaju, 2016 v Parizu in julija letos v Trstu. Pobuda naj bi torej dinamizirala evropski integracijski proces na Zahodnem Balkanu in regijo stabilizirala s krepitvijo regionalnega sodelovanja pri infrastrukturnih projektih, ekonomskem razvoju, regionalni trgovini, izobraževanju mladih, znanosti in digitalizaciji gospodarstev.

 

Berlinski proces je postal najpomembnejši regionalni mehanizem uravnavanja evropskih pristopnih procesov na Balkanu in odnosov EU z Zahodnim Balkanom. Slovenija in Hrvaška imata v njem - kot edini članici EU iz regije - posebno vlogo: posredovati zgled evropskega ravnanja in obnašanja državam Zahodnega Balkana za njihovo hitrejše napredovanje v pristopnem procesu.

 

 

"Vladavina prava" med Slovenijo in Hrvaško

 

Kako naj bi bili Slovenija in Hrvaška vodilni zgled uveljavljanja ključnega političnega pogoja – vladavine prava -  ostalim državam v regiji za uspešno ponotranjenje vrednot in včlanjevanje v EU, če pa sami ne spoštujeta mednarodnega prava in ne izvajata sodb mednarodnih sodišč? Tudi arbitražnega. Eden ključnih ciljev Berlinske pobude je namreč - poleg infrastrukturnih projektov in blaženja perečih bilateralnih vprašanj - tudi nujna krepitev demokratičnega ustroja in vladavine prava v balkanskih državah. To sta ključna politična pogoja Kopenhagenskih kriterijev za članstvo v EU. Berlinska Zaključna deklaracija 2014 posebej poziva balkanske države, da za realizacijo navedenih ciljev in reševanje sporov uporabijo pozitivne zglede regionalnih sosed.

 

Dunajska Zaključna izjava 2015 poudarja regionalno sodelovanje pri reševanju bilateralnih sporov. Države na Balkanu poziva, da intenzivirajo reševanje odprtih sporov in uveljavljanje vladavine prava. Sodelujoče države, tudi Hrvaška, so podprle pomoč Evropske komisije in EEAS pri reševanju medsebojnih sporov. Enak poziv k okrepljenemu regionalnemu sodelovanju za mirno reševanje bilateralnih problemov in uveljavljanje vladavine prava je naslovila  tudi Zaključna deklaracija v Parizu 2016. Letošnji julijski Vrh Zahodnega Balkana v Trstu je v Deklaraciji predsedujoče Italije kot ključni temelj za stabilizacijo Balkana navedel okrepljene reforme za učinkovitost načela vladavine prava, reševanje še odprtih medsebojnih vprašanj in izpolnjevanje političnih kriterijev za članstvo v EU.

 

Vrh v Trstu je poudaril krepitev vladavine prava, vključno s spoštovanjem norm mednarodnega prava, za reševanje odprtih vprašanj na Balkanu. V pismu zunanjih ministrov procesa Brdo-Brioni Visoki predstavnici EU za zunanjo politiko Federici Mogherini in komisarju za širitev Johannesu Hahnu s 3. junija letos, so se ministri zavzeli za močno vlogo EU v jugovzhodni Evropi, zlasti pri odločnem uveljavljanju vladavine prava v transformacijskih procesih državah kandidatkah na osnovi vrednot, norm in standardov EU. Pri tem ni dvoma, da med navedene evropske vrednote in standarde sodijo tudi spoštovanje sklenjenih sporazumov, mednarodnega prava in izvrševanje sodnih (arbitražnih) odločb.

 

Pismo sta podpisala tako slovenski kot hrvaški zunanji minister.

 

 

Evropska komisija: čim prej od besed k dejanjem!

 

Komisija, ki ima pomembno vlogo v pridružitvenih procesih držav Zahodnega Balkana in njihovem prilagajanju evropskim standardom in vrednotam, je pri obravnavi arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško ugotovila, da  "Hrvaška, po ugotovitvah sodišča, ni upravičena do izstopa iz arbitražnega sporazuma ali dvoma v neodvisnost in nepristranskost arbitražnega sodišča". To je ugotovilo samo pristojno in zakonito sodišče. Pravna služba Evropske komisije je nadalje ugotovila, da "je arbitražna sodba rezultat veljavnega mednarodnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je podprla tudi EU. Na rešitev mejnega vprašanja z arbitražno proceduro se nanaša tudi hrvaška EU pristopna pogodba". Pravna služba Evropske komisije še posebej poudarja, da "EU sodna praksa ne dovoljuje nobenega dvoma, da je obveza EU in njenih držav članic, da implementirajo mednarodno pravo, kar velja tudi za navedeni primer." In še: "Kljub bilateralni naravi mejnega vprašanja ima neposredni učinek na EU pravo zaradi česar ima EU jurisdikcijo v zadevi."

 

Evropska komisija zato arbitražno razsodbo obravnava kot veljavno, pravno zavezujočo in precedenčno ter poziva obe strani, da jo uveljavita in s tem omogočita učinkovito implementacijo EU prava.

 

Posebej indikativna je ugotovitev komisije, "da je ne glede na vsebino sodbe načelo mednarodnega prava, da je potrebno odločitve arbitražnih sodišč spoštovati in uresničiti, še pomembnejše, ker je tudi naprej še posebej relevantno v kontekstu teritorialnih zahtev in mejnih sporov na Zahodnem Balkanu, ki bi jih lahko tudi v prihodnosti reševali z arbitražnimi sodišči". To pomeni, da je uresničitev sodbe arbitražnega sodišča posebnega pomena za učinkovito reševanje teritorialnih sporov na Balkanu v prihodnje, hitrejše približevanje Zahodneg Balkana članstvu v EU in krepitev strateške vloge Unije v tej regiji.

 

 

Arbitražni "status quo" škoduje načelu vladavine prava

 

Slovenija in Hrvaška sta sodelovali in popisali dokumente Berlinskega in Brdo-Brioni procesa, ki poudarjajo krepitev in spoštovanje vladavine prava za Zahodni Balkan, vključno s spoštovanjem mednarodnega prava in odločb mednarodnih sodišč. S tem sta izkazali močno politično voljo, da z lastnim zgledom spoštovanja veljavnih sporazumov in vladavine (mednarodnega) prava pomagata državam Zahodnega Balkana na evropski poti, EU pa pri evropeizaciji in uveljavljanju varnosti ter stabilnosti v regiji na temelju evropskih vrednot in standardov.

 

Sedaj je čas za verodostojnost. Arbitražna razsodba ni le pravni nasvet. Je, ne glede na različna mnenja o njenem rezultatu, obvezujoče in izvršljivo pravno dejstvo.  

 

Z uresničitvijo arbitražne sodbe, spoštovanjem veljavnega mednarodnega sporazuma in mednarodnega prava bi Slovenija in Hrvaška okrepili evropski vpliv in pomoč v evropskih procesih pridruževanja Balkana Evropski uniji ter uveljavljanju varnosti in stabilnosti v regiji na temelju evropskih vrednot. To je v interesu vseh: Unije, držav Zahodnega Balkana, Slovenije in verjetno tudi Hrvaške. Slovenija in Hrvaška bi postali pravi podpornici vključevanja držav Z Balkana v EU in pomembna pomočnika Evropske komisije pri uveljavljanju evropskih strateških interesov in vrednot v soseščini balkanske regije. V nasprotnem pa bosta moralni kapital in gospodarski potencial za regijo izgubljeni, kar bo vplivalo na uspešnost obeh procesov, Brdo-Brioni in Berlinskega.

 

Slovenija se svoje odgovornosti za pomoč, mir, stabilnost in uveljavljanje evropske vrednote vladavine (mednarodnega) prava v regiji zaveda. Ob sicer najpomembnejšem interesu – umestiti se v najnaprednejši del prihodnje Uniji – izkazuje tudi voljo za ureditev dolgoletnega sosedskega problema, tj. uveljavitve mednarodnega prava arbitražne razsodbe, ki temelji na veljavnem sporazumu. Takšno naj bo civilizirano urejanje sporov, kar Evropejci poskušamo danes predstaviti državam Zahodnega Balkana kot nujen pogoj za nadaljevanje njihove poti v Evropsko unijo.

 

 

Iztok Mirošič je veleposlanik. Besedilo je delno editirano.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
5
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.806
02/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.466
03/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.454
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.229
05/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.276
06/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.399
07/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 829
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 668
09/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 622
10/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.500