Komentar

Vladavina prava na hribovitem Balkanu med evropskim leporečjem in kruto realnostjo

Kakšen dejanski vpliv ima lahko neizvršitvev arbitražne razsodbe med Slovenijo in Hrvaško na države Zahodnega Balkana, ki si želijo postati članice Evropske unije? Naš komentator, veleposlanik Iztok Mirošič, pravi, da velik. Če namreč Bruselj ne bo s konkretnimi dejanji od svojih članic zahteval spoštovanja vladavine prava, torej tudi mednarodnega, potem bo to zelo slab signal za balkanske države, ki jih Evropska unija prepričuje, da članstvo pomeni absolutno zavezanost demokraciji, vladavini (mednarodnega) prava in evropskim vrednotam. Pasivno obnašanje Evropske komisije bi imelo lahko negativne posledice tudi za reševanje mejnih sporov Hrvaške z Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro. 

03.09.2017 23:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Zahodni Balkan   Hrvaška   Slovenija   Brdo-Brioni proces   Berlinski proces   vladavina prava   arbitraža

Foto: Twitter

Vladavina prava je osnovni temelj evropskih vrednot in predpogoj za mirno, civilizirano urejanje sporov in konfliktov. S to idejo Evropska unija nagovarja države Zahodnega Balkana in jim ponuja "evropeizacijo", če si resnično želijo vstopiti v evropsko družino.

Zahodnemu Balkanu je Evropska unija (EU) že v širitvenih sklepih Evropskega sveta leta 2003 v Solunu (t.i.  Solunska agenda) namenila jasno evropsko perspektivno oziroma članstvo v Uniji. S širitvijo naj bi EU zagotovila tej regiji varnost, stabilnost, povečanje družbenega in gospodarskega razvoja, blaginjo, utrditev demokracije ter pravne države. Širitev Unije, njenih demokratičnih vrednot ter pravnih standardov na to območje naj bi bila v interesu tako držav aspirantk kot same EU. Prav zato ima v evropskem pridružitvenem procesu poseben poudarek izpolnjevanje  "Kopenhagenskih kriterijev"; bistveni pogoj za vstop v EU je namreč izpolnjevanje temeljnega političnega kriterija - načela vladavine prava, ki je ključnega pomena za "evropeizacijo" kandidatk, njihovo gospodarsko uspešnost in ekonomsko konvergenco.

 

Evropska komisija naj bi v imenu držav članic bdela nad izpolnjevanjem tega pomembnega integracijskega kriterija. Države članice EU, posebej tiste v soseščini regije, pa naj bi s svojim ravnanjem in spoštovanjem prava, tudi mednarodnega, predstavljale vzor in spodbudo ravnanju bodočih članic evropske družine. Spoštovanje in vladavina (mednarodnega) prava je v svetu in posebej v EU civilizacijski temelj skupnih evropskih vrednot mirnega urejanja nesporazumov. Ravnanje v tem duhu je za države kandidatke osnovni in glavni pogoj vstopa v EU, za njene članice pa pomembna dolžnost.

 

 

Vladavina prava kot temeljna evropska vrednota

 

Od Solunskega vrha je do danes v EU uspelo priti zgolj Hrvaški. Medtem se je Unija soočila s finančno-ekonomskimi težavami, terorizmom, množičnimi migracijami, okrepljenim populizmom in Brexitom. Opazno je porasel evroskepticizem njenih državljanov, ki je odprl mnoga vprašanja prihodnjega delovanja in strukture EU ter njenega odnosa do nadaljnjega širitvenega procesa. To niso dobra sporočila za Balkan in tamkajšnje nujne reformne procese, posebej na področju vladavine prava. Zdi se, da se orodja učinkovitega regionalnega vpliva EU z zanemarjanjem balkanskih stabilizacijsko-širitvenih procesov zmanjšujejo.

 

Navdušenje nad evropsko perspektivo na Balkanu je začelo padati skupaj z evropsko kredibilnostjo.

 

Nezainteresiranost Unije za regijo v zadnjih letih sta Zahodni Balkan pahnila v novo spiralo varnostne in politične nestabilnosti. Izpolnjevanje kriterijev in reform evropskega pristopnega procesa se je upočasnilo. Postalo je nepopularno posebej na tako težavnih področjih, kot je uveljavljanje vladavine prava. Države kandidatke potrebujejo še močnejše reformne spodbude in zglede, posebej pri praktičnem uveljavljanju načel vladavine prava v državno in družbeno delovanje. Gre za evropeizacijo Balkana skozi koncept temeljne vrednote EU - vladavine prava.

 

 

Od Brdo-Brioni do Berlinskega procesa

 

Na nevarnost zmanjševanja evropske perspektive in reformnega zagona, nujnega za regionalno spravo, dialog in varnost na Zahodnem Balkan je najprej skušal opozoriti Proces Brdo–Brioni, ki sta ga po odpravi problemov na hrvaški poti v EU lansirali Slovenija in Hrvaška. Model sodelovanja je združil interes Hrvaške, da vstopi v Evropsko unijo, in Slovenije, da se ob tem odpravi hrvaško prejudiciranje meddržavne razmejitve. Ta napor je sporazumno rezultiral v za obe strani obvezujočem Arbitražnem sporazumu.

 

Ta naj bi dokončno rešil razmejitev teritorija in postal zgled za težavna reševanja številnih odprtih bilateralnih mejnih problemov v regiji. Bil naj bi zgled za krepitev medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Zaradi vse bolj občutne evropske nezainteresiranosti in marginalizacije balkanskih širitvenih procesov je nemška kanclerka Angela Merkel leta 2014 državam Zahodnega Balkana predstavila diplomatsko iniciativo, imenovano Berlinski proces. Z njo je državam regije ponudila realno spodbudo evropskega pridruževanja s tesnejšim medsebojnim sodelovanjem in krepitvijo regionalnega sodelovanja. Pospešili naj bi nujne reformne procese, ki so ključni za pot v EU.

 

Okrepljeno regionalno sodelovanje naj bi pospešilo reformne procese v kandidatkah in izboljšalo njihove možnosti evropskega pridruževanja. Vrhu Berlinskega procesa v Berlinu so sledila nadaljevanja leta 2015 na Dunaju, 2016 v Parizu in julija letos v Trstu. Pobuda naj bi torej dinamizirala evropski integracijski proces na Zahodnem Balkanu in regijo stabilizirala s krepitvijo regionalnega sodelovanja pri infrastrukturnih projektih, ekonomskem razvoju, regionalni trgovini, izobraževanju mladih, znanosti in digitalizaciji gospodarstev.

 

Berlinski proces je postal najpomembnejši regionalni mehanizem uravnavanja evropskih pristopnih procesov na Balkanu in odnosov EU z Zahodnim Balkanom. Slovenija in Hrvaška imata v njem - kot edini članici EU iz regije - posebno vlogo: posredovati zgled evropskega ravnanja in obnašanja državam Zahodnega Balkana za njihovo hitrejše napredovanje v pristopnem procesu.

 

 

"Vladavina prava" med Slovenijo in Hrvaško

 

Kako naj bi bili Slovenija in Hrvaška vodilni zgled uveljavljanja ključnega političnega pogoja – vladavine prava -  ostalim državam v regiji za uspešno ponotranjenje vrednot in včlanjevanje v EU, če pa sami ne spoštujeta mednarodnega prava in ne izvajata sodb mednarodnih sodišč? Tudi arbitražnega. Eden ključnih ciljev Berlinske pobude je namreč - poleg infrastrukturnih projektov in blaženja perečih bilateralnih vprašanj - tudi nujna krepitev demokratičnega ustroja in vladavine prava v balkanskih državah. To sta ključna politična pogoja Kopenhagenskih kriterijev za članstvo v EU. Berlinska Zaključna deklaracija 2014 posebej poziva balkanske države, da za realizacijo navedenih ciljev in reševanje sporov uporabijo pozitivne zglede regionalnih sosed.

 

Dunajska Zaključna izjava 2015 poudarja regionalno sodelovanje pri reševanju bilateralnih sporov. Države na Balkanu poziva, da intenzivirajo reševanje odprtih sporov in uveljavljanje vladavine prava. Sodelujoče države, tudi Hrvaška, so podprle pomoč Evropske komisije in EEAS pri reševanju medsebojnih sporov. Enak poziv k okrepljenemu regionalnemu sodelovanju za mirno reševanje bilateralnih problemov in uveljavljanje vladavine prava je naslovila  tudi Zaključna deklaracija v Parizu 2016. Letošnji julijski Vrh Zahodnega Balkana v Trstu je v Deklaraciji predsedujoče Italije kot ključni temelj za stabilizacijo Balkana navedel okrepljene reforme za učinkovitost načela vladavine prava, reševanje še odprtih medsebojnih vprašanj in izpolnjevanje političnih kriterijev za članstvo v EU.

 

Vrh v Trstu je poudaril krepitev vladavine prava, vključno s spoštovanjem norm mednarodnega prava, za reševanje odprtih vprašanj na Balkanu. V pismu zunanjih ministrov procesa Brdo-Brioni Visoki predstavnici EU za zunanjo politiko Federici Mogherini in komisarju za širitev Johannesu Hahnu s 3. junija letos, so se ministri zavzeli za močno vlogo EU v jugovzhodni Evropi, zlasti pri odločnem uveljavljanju vladavine prava v transformacijskih procesih državah kandidatkah na osnovi vrednot, norm in standardov EU. Pri tem ni dvoma, da med navedene evropske vrednote in standarde sodijo tudi spoštovanje sklenjenih sporazumov, mednarodnega prava in izvrševanje sodnih (arbitražnih) odločb.

 

Pismo sta podpisala tako slovenski kot hrvaški zunanji minister.

 

 

Evropska komisija: čim prej od besed k dejanjem!

 

Komisija, ki ima pomembno vlogo v pridružitvenih procesih držav Zahodnega Balkana in njihovem prilagajanju evropskim standardom in vrednotam, je pri obravnavi arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško ugotovila, da  "Hrvaška, po ugotovitvah sodišča, ni upravičena do izstopa iz arbitražnega sporazuma ali dvoma v neodvisnost in nepristranskost arbitražnega sodišča". To je ugotovilo samo pristojno in zakonito sodišče. Pravna služba Evropske komisije je nadalje ugotovila, da "je arbitražna sodba rezultat veljavnega mednarodnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je podprla tudi EU. Na rešitev mejnega vprašanja z arbitražno proceduro se nanaša tudi hrvaška EU pristopna pogodba". Pravna služba Evropske komisije še posebej poudarja, da "EU sodna praksa ne dovoljuje nobenega dvoma, da je obveza EU in njenih držav članic, da implementirajo mednarodno pravo, kar velja tudi za navedeni primer." In še: "Kljub bilateralni naravi mejnega vprašanja ima neposredni učinek na EU pravo zaradi česar ima EU jurisdikcijo v zadevi."

 

Evropska komisija zato arbitražno razsodbo obravnava kot veljavno, pravno zavezujočo in precedenčno ter poziva obe strani, da jo uveljavita in s tem omogočita učinkovito implementacijo EU prava.

 

Posebej indikativna je ugotovitev komisije, "da je ne glede na vsebino sodbe načelo mednarodnega prava, da je potrebno odločitve arbitražnih sodišč spoštovati in uresničiti, še pomembnejše, ker je tudi naprej še posebej relevantno v kontekstu teritorialnih zahtev in mejnih sporov na Zahodnem Balkanu, ki bi jih lahko tudi v prihodnosti reševali z arbitražnimi sodišči". To pomeni, da je uresničitev sodbe arbitražnega sodišča posebnega pomena za učinkovito reševanje teritorialnih sporov na Balkanu v prihodnje, hitrejše približevanje Zahodneg Balkana članstvu v EU in krepitev strateške vloge Unije v tej regiji.

 

 

Arbitražni "status quo" škoduje načelu vladavine prava

 

Slovenija in Hrvaška sta sodelovali in popisali dokumente Berlinskega in Brdo-Brioni procesa, ki poudarjajo krepitev in spoštovanje vladavine prava za Zahodni Balkan, vključno s spoštovanjem mednarodnega prava in odločb mednarodnih sodišč. S tem sta izkazali močno politično voljo, da z lastnim zgledom spoštovanja veljavnih sporazumov in vladavine (mednarodnega) prava pomagata državam Zahodnega Balkana na evropski poti, EU pa pri evropeizaciji in uveljavljanju varnosti ter stabilnosti v regiji na temelju evropskih vrednot in standardov.

 

Sedaj je čas za verodostojnost. Arbitražna razsodba ni le pravni nasvet. Je, ne glede na različna mnenja o njenem rezultatu, obvezujoče in izvršljivo pravno dejstvo.  

 

Z uresničitvijo arbitražne sodbe, spoštovanjem veljavnega mednarodnega sporazuma in mednarodnega prava bi Slovenija in Hrvaška okrepili evropski vpliv in pomoč v evropskih procesih pridruževanja Balkana Evropski uniji ter uveljavljanju varnosti in stabilnosti v regiji na temelju evropskih vrednot. To je v interesu vseh: Unije, držav Zahodnega Balkana, Slovenije in verjetno tudi Hrvaške. Slovenija in Hrvaška bi postali pravi podpornici vključevanja držav Z Balkana v EU in pomembna pomočnika Evropske komisije pri uveljavljanju evropskih strateških interesov in vrednot v soseščini balkanske regije. V nasprotnem pa bosta moralni kapital in gospodarski potencial za regijo izgubljeni, kar bo vplivalo na uspešnost obeh procesov, Brdo-Brioni in Berlinskega.

 

Slovenija se svoje odgovornosti za pomoč, mir, stabilnost in uveljavljanje evropske vrednote vladavine (mednarodnega) prava v regiji zaveda. Ob sicer najpomembnejšem interesu – umestiti se v najnaprednejši del prihodnje Uniji – izkazuje tudi voljo za ureditev dolgoletnega sosedskega problema, tj. uveljavitve mednarodnega prava arbitražne razsodbe, ki temelji na veljavnem sporazumu. Takšno naj bo civilizirano urejanje sporov, kar Evropejci poskušamo danes predstaviti državam Zahodnega Balkana kot nujen pogoj za nadaljevanje njihove poti v Evropsko unijo.

 

 

Iztok Mirošič je veleposlanik. Besedilo je delno editirano.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
1
24.09.2022 19:15
Merjenje cen potrošnih dobrin, zlasti hrane, je leta 2022 lahko posledica štirih scenarijev in v resnici ne vem, kateri od njih ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
16
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Naš človek s Tivolske 44
19
22.08.2022 19:00
Mladenič s Tivolske 44 nima česa bati, pa najsi je storil še bolj zavržena in kriminalna dejanja od teh, ki se pojavljajo v ... Več.
Piše: Denis Poniž
Brez cenzure: Kako se lahko profesionalec v novinarskem delu spusti tako nizko, da obravnava ljudi na popolnoma nečloveški, neprimeren način?
7
21.08.2022 06:00
Čakal sem na tisto, kar se je končno zgodilo pred dnevi: novinarji iz Necenzurirano so začeli prestopati v službe vladnih ... Več.
Piše: Milan Krek
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
16
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.770
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.252
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.394
04/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.077
05/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.243
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 885
07/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.994
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 923
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 536
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.140