Komentar

Vladavina prava na hribovitem Balkanu med evropskim leporečjem in kruto realnostjo

Kakšen dejanski vpliv ima lahko neizvršitvev arbitražne razsodbe med Slovenijo in Hrvaško na države Zahodnega Balkana, ki si želijo postati članice Evropske unije? Naš komentator, veleposlanik Iztok Mirošič, pravi, da velik. Če namreč Bruselj ne bo s konkretnimi dejanji od svojih članic zahteval spoštovanja vladavine prava, torej tudi mednarodnega, potem bo to zelo slab signal za balkanske države, ki jih Evropska unija prepričuje, da članstvo pomeni absolutno zavezanost demokraciji, vladavini (mednarodnega) prava in evropskim vrednotam. Pasivno obnašanje Evropske komisije bi imelo lahko negativne posledice tudi za reševanje mejnih sporov Hrvaške z Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro. 

03.09.2017 23:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Zahodni Balkan   Hrvaška   Slovenija   Brdo-Brioni proces   Berlinski proces   vladavina prava   arbitraža

Foto: Twitter

Vladavina prava je osnovni temelj evropskih vrednot in predpogoj za mirno, civilizirano urejanje sporov in konfliktov. S to idejo Evropska unija nagovarja države Zahodnega Balkana in jim ponuja "evropeizacijo", če si resnično želijo vstopiti v evropsko družino.

Zahodnemu Balkanu je Evropska unija (EU) že v širitvenih sklepih Evropskega sveta leta 2003 v Solunu (t.i.  Solunska agenda) namenila jasno evropsko perspektivno oziroma članstvo v Uniji. S širitvijo naj bi EU zagotovila tej regiji varnost, stabilnost, povečanje družbenega in gospodarskega razvoja, blaginjo, utrditev demokracije ter pravne države. Širitev Unije, njenih demokratičnih vrednot ter pravnih standardov na to območje naj bi bila v interesu tako držav aspirantk kot same EU. Prav zato ima v evropskem pridružitvenem procesu poseben poudarek izpolnjevanje  "Kopenhagenskih kriterijev"; bistveni pogoj za vstop v EU je namreč izpolnjevanje temeljnega političnega kriterija - načela vladavine prava, ki je ključnega pomena za "evropeizacijo" kandidatk, njihovo gospodarsko uspešnost in ekonomsko konvergenco.

 

Evropska komisija naj bi v imenu držav članic bdela nad izpolnjevanjem tega pomembnega integracijskega kriterija. Države članice EU, posebej tiste v soseščini regije, pa naj bi s svojim ravnanjem in spoštovanjem prava, tudi mednarodnega, predstavljale vzor in spodbudo ravnanju bodočih članic evropske družine. Spoštovanje in vladavina (mednarodnega) prava je v svetu in posebej v EU civilizacijski temelj skupnih evropskih vrednot mirnega urejanja nesporazumov. Ravnanje v tem duhu je za države kandidatke osnovni in glavni pogoj vstopa v EU, za njene članice pa pomembna dolžnost.

 

 

Vladavina prava kot temeljna evropska vrednota

 

Od Solunskega vrha je do danes v EU uspelo priti zgolj Hrvaški. Medtem se je Unija soočila s finančno-ekonomskimi težavami, terorizmom, množičnimi migracijami, okrepljenim populizmom in Brexitom. Opazno je porasel evroskepticizem njenih državljanov, ki je odprl mnoga vprašanja prihodnjega delovanja in strukture EU ter njenega odnosa do nadaljnjega širitvenega procesa. To niso dobra sporočila za Balkan in tamkajšnje nujne reformne procese, posebej na področju vladavine prava. Zdi se, da se orodja učinkovitega regionalnega vpliva EU z zanemarjanjem balkanskih stabilizacijsko-širitvenih procesov zmanjšujejo.

 

Navdušenje nad evropsko perspektivo na Balkanu je začelo padati skupaj z evropsko kredibilnostjo.

 

Nezainteresiranost Unije za regijo v zadnjih letih sta Zahodni Balkan pahnila v novo spiralo varnostne in politične nestabilnosti. Izpolnjevanje kriterijev in reform evropskega pristopnega procesa se je upočasnilo. Postalo je nepopularno posebej na tako težavnih področjih, kot je uveljavljanje vladavine prava. Države kandidatke potrebujejo še močnejše reformne spodbude in zglede, posebej pri praktičnem uveljavljanju načel vladavine prava v državno in družbeno delovanje. Gre za evropeizacijo Balkana skozi koncept temeljne vrednote EU - vladavine prava.

 

 

Od Brdo-Brioni do Berlinskega procesa

 

Na nevarnost zmanjševanja evropske perspektive in reformnega zagona, nujnega za regionalno spravo, dialog in varnost na Zahodnem Balkan je najprej skušal opozoriti Proces Brdo–Brioni, ki sta ga po odpravi problemov na hrvaški poti v EU lansirali Slovenija in Hrvaška. Model sodelovanja je združil interes Hrvaške, da vstopi v Evropsko unijo, in Slovenije, da se ob tem odpravi hrvaško prejudiciranje meddržavne razmejitve. Ta napor je sporazumno rezultiral v za obe strani obvezujočem Arbitražnem sporazumu.

 

Ta naj bi dokončno rešil razmejitev teritorija in postal zgled za težavna reševanja številnih odprtih bilateralnih mejnih problemov v regiji. Bil naj bi zgled za krepitev medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Zaradi vse bolj občutne evropske nezainteresiranosti in marginalizacije balkanskih širitvenih procesov je nemška kanclerka Angela Merkel leta 2014 državam Zahodnega Balkana predstavila diplomatsko iniciativo, imenovano Berlinski proces. Z njo je državam regije ponudila realno spodbudo evropskega pridruževanja s tesnejšim medsebojnim sodelovanjem in krepitvijo regionalnega sodelovanja. Pospešili naj bi nujne reformne procese, ki so ključni za pot v EU.

 

Okrepljeno regionalno sodelovanje naj bi pospešilo reformne procese v kandidatkah in izboljšalo njihove možnosti evropskega pridruževanja. Vrhu Berlinskega procesa v Berlinu so sledila nadaljevanja leta 2015 na Dunaju, 2016 v Parizu in julija letos v Trstu. Pobuda naj bi torej dinamizirala evropski integracijski proces na Zahodnem Balkanu in regijo stabilizirala s krepitvijo regionalnega sodelovanja pri infrastrukturnih projektih, ekonomskem razvoju, regionalni trgovini, izobraževanju mladih, znanosti in digitalizaciji gospodarstev.

 

Berlinski proces je postal najpomembnejši regionalni mehanizem uravnavanja evropskih pristopnih procesov na Balkanu in odnosov EU z Zahodnim Balkanom. Slovenija in Hrvaška imata v njem - kot edini članici EU iz regije - posebno vlogo: posredovati zgled evropskega ravnanja in obnašanja državam Zahodnega Balkana za njihovo hitrejše napredovanje v pristopnem procesu.

 

 

"Vladavina prava" med Slovenijo in Hrvaško

 

Kako naj bi bili Slovenija in Hrvaška vodilni zgled uveljavljanja ključnega političnega pogoja – vladavine prava -  ostalim državam v regiji za uspešno ponotranjenje vrednot in včlanjevanje v EU, če pa sami ne spoštujeta mednarodnega prava in ne izvajata sodb mednarodnih sodišč? Tudi arbitražnega. Eden ključnih ciljev Berlinske pobude je namreč - poleg infrastrukturnih projektov in blaženja perečih bilateralnih vprašanj - tudi nujna krepitev demokratičnega ustroja in vladavine prava v balkanskih državah. To sta ključna politična pogoja Kopenhagenskih kriterijev za članstvo v EU. Berlinska Zaključna deklaracija 2014 posebej poziva balkanske države, da za realizacijo navedenih ciljev in reševanje sporov uporabijo pozitivne zglede regionalnih sosed.

 

Dunajska Zaključna izjava 2015 poudarja regionalno sodelovanje pri reševanju bilateralnih sporov. Države na Balkanu poziva, da intenzivirajo reševanje odprtih sporov in uveljavljanje vladavine prava. Sodelujoče države, tudi Hrvaška, so podprle pomoč Evropske komisije in EEAS pri reševanju medsebojnih sporov. Enak poziv k okrepljenemu regionalnemu sodelovanju za mirno reševanje bilateralnih problemov in uveljavljanje vladavine prava je naslovila  tudi Zaključna deklaracija v Parizu 2016. Letošnji julijski Vrh Zahodnega Balkana v Trstu je v Deklaraciji predsedujoče Italije kot ključni temelj za stabilizacijo Balkana navedel okrepljene reforme za učinkovitost načela vladavine prava, reševanje še odprtih medsebojnih vprašanj in izpolnjevanje političnih kriterijev za članstvo v EU.

 

Vrh v Trstu je poudaril krepitev vladavine prava, vključno s spoštovanjem norm mednarodnega prava, za reševanje odprtih vprašanj na Balkanu. V pismu zunanjih ministrov procesa Brdo-Brioni Visoki predstavnici EU za zunanjo politiko Federici Mogherini in komisarju za širitev Johannesu Hahnu s 3. junija letos, so se ministri zavzeli za močno vlogo EU v jugovzhodni Evropi, zlasti pri odločnem uveljavljanju vladavine prava v transformacijskih procesih državah kandidatkah na osnovi vrednot, norm in standardov EU. Pri tem ni dvoma, da med navedene evropske vrednote in standarde sodijo tudi spoštovanje sklenjenih sporazumov, mednarodnega prava in izvrševanje sodnih (arbitražnih) odločb.

 

Pismo sta podpisala tako slovenski kot hrvaški zunanji minister.

 

 

Evropska komisija: čim prej od besed k dejanjem!

 

Komisija, ki ima pomembno vlogo v pridružitvenih procesih držav Zahodnega Balkana in njihovem prilagajanju evropskim standardom in vrednotam, je pri obravnavi arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško ugotovila, da  "Hrvaška, po ugotovitvah sodišča, ni upravičena do izstopa iz arbitražnega sporazuma ali dvoma v neodvisnost in nepristranskost arbitražnega sodišča". To je ugotovilo samo pristojno in zakonito sodišče. Pravna služba Evropske komisije je nadalje ugotovila, da "je arbitražna sodba rezultat veljavnega mednarodnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je podprla tudi EU. Na rešitev mejnega vprašanja z arbitražno proceduro se nanaša tudi hrvaška EU pristopna pogodba". Pravna služba Evropske komisije še posebej poudarja, da "EU sodna praksa ne dovoljuje nobenega dvoma, da je obveza EU in njenih držav članic, da implementirajo mednarodno pravo, kar velja tudi za navedeni primer." In še: "Kljub bilateralni naravi mejnega vprašanja ima neposredni učinek na EU pravo zaradi česar ima EU jurisdikcijo v zadevi."

 

Evropska komisija zato arbitražno razsodbo obravnava kot veljavno, pravno zavezujočo in precedenčno ter poziva obe strani, da jo uveljavita in s tem omogočita učinkovito implementacijo EU prava.

 

Posebej indikativna je ugotovitev komisije, "da je ne glede na vsebino sodbe načelo mednarodnega prava, da je potrebno odločitve arbitražnih sodišč spoštovati in uresničiti, še pomembnejše, ker je tudi naprej še posebej relevantno v kontekstu teritorialnih zahtev in mejnih sporov na Zahodnem Balkanu, ki bi jih lahko tudi v prihodnosti reševali z arbitražnimi sodišči". To pomeni, da je uresničitev sodbe arbitražnega sodišča posebnega pomena za učinkovito reševanje teritorialnih sporov na Balkanu v prihodnje, hitrejše približevanje Zahodneg Balkana članstvu v EU in krepitev strateške vloge Unije v tej regiji.

 

 

Arbitražni "status quo" škoduje načelu vladavine prava

 

Slovenija in Hrvaška sta sodelovali in popisali dokumente Berlinskega in Brdo-Brioni procesa, ki poudarjajo krepitev in spoštovanje vladavine prava za Zahodni Balkan, vključno s spoštovanjem mednarodnega prava in odločb mednarodnih sodišč. S tem sta izkazali močno politično voljo, da z lastnim zgledom spoštovanja veljavnih sporazumov in vladavine (mednarodnega) prava pomagata državam Zahodnega Balkana na evropski poti, EU pa pri evropeizaciji in uveljavljanju varnosti ter stabilnosti v regiji na temelju evropskih vrednot in standardov.

 

Sedaj je čas za verodostojnost. Arbitražna razsodba ni le pravni nasvet. Je, ne glede na različna mnenja o njenem rezultatu, obvezujoče in izvršljivo pravno dejstvo.  

 

Z uresničitvijo arbitražne sodbe, spoštovanjem veljavnega mednarodnega sporazuma in mednarodnega prava bi Slovenija in Hrvaška okrepili evropski vpliv in pomoč v evropskih procesih pridruževanja Balkana Evropski uniji ter uveljavljanju varnosti in stabilnosti v regiji na temelju evropskih vrednot. To je v interesu vseh: Unije, držav Zahodnega Balkana, Slovenije in verjetno tudi Hrvaške. Slovenija in Hrvaška bi postali pravi podpornici vključevanja držav Z Balkana v EU in pomembna pomočnika Evropske komisije pri uveljavljanju evropskih strateških interesov in vrednot v soseščini balkanske regije. V nasprotnem pa bosta moralni kapital in gospodarski potencial za regijo izgubljeni, kar bo vplivalo na uspešnost obeh procesov, Brdo-Brioni in Berlinskega.

 

Slovenija se svoje odgovornosti za pomoč, mir, stabilnost in uveljavljanje evropske vrednote vladavine (mednarodnega) prava v regiji zaveda. Ob sicer najpomembnejšem interesu – umestiti se v najnaprednejši del prihodnje Uniji – izkazuje tudi voljo za ureditev dolgoletnega sosedskega problema, tj. uveljavitve mednarodnega prava arbitražne razsodbe, ki temelji na veljavnem sporazumu. Takšno naj bo civilizirano urejanje sporov, kar Evropejci poskušamo danes predstaviti državam Zahodnega Balkana kot nujen pogoj za nadaljevanje njihove poti v Evropsko unijo.

 

 

Iztok Mirošič je veleposlanik. Besedilo je delno editirano.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
7
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
13
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,498
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,098
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,644
04/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,299
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,318
06/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,956
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,514
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 813
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 822
10/
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
Angel Polajnko
Ogledov: 2,754