Vsi, ki so še pred meseci, ko je izbruhnila afera zaradi smrti dečka v ljubljanski Pediatrični kliniki, pričakovali, da jih bo njen strokovni direktor Rajko Kenda končno dobil po prstih, so lahko danes v zadregi. Ne samo, da je dr. Kenda svoj osemletni direktorski mandat v miru zaključil, dejstvo je tudi, da uradno verjetno nikoli ne bomo (iz)vedeli, kakšna je bila njegova dejanska odgovornost za kopico primerov - od programa otroške srčne kirurgije, do afer, povezanih s smrtjo otroških pacientov -, ki so se iz hodnikov Pediatrične klinike UKC Ljubljana preselili v medije in javnost. Kenda je odšel z nikoli razčiščeno zgodbo o svoji osebni kot tudi objektivni odgovornosti.

Prejšnji četrtek, ko je doktor Kenda formalno končal mandat in zaprl vrata svoje pisarne, ga je začasno nasledila Anamarija Meglič, njegova dosedanja namestnica. Toda njen mandat bo po vsej verjetnosti začasen, dokler Pediatrična klinika ne bo dobila direktorja ali direktorice s polnimi pooblastili. Konec oktobra pa se bo Kenda še formalno upokojil po štiridesetih letih službe. Če bi bili prepričani, da je to res, bi mu brez pomislekov čestitali. Toda ...

Teflonski Rajko

Rajko Kenda, ki je svojo kariero začel v londonski otroški bolnišnici - v enem izmed prijaznih interjujev je povedal, da je tam zlagal otroške plenice -, je bil v minulih letih eden najbolj izpostavljenih predstojnikov slovenskih bolnišnic. Nikakor ne po krivici. Kljub temu, da mu je Mednarodno poročilo o programu otroške srčne kirurgije (2007-2014) očitalo, da ni ravnal tako, kot bi moral, je šla zadeva hitro v pozabo. Marsikdo se je ob tem čudil, kako je mogoče, da se Kende nikoli nič ne prime, kajti v obdobju, ko je vodil Pediatrično kliniko, se je zgodilo toliko afer, da bi vsakega drugega že zdavnaj odnesle s položaja.

Je eden izmed odgovorov povezan z njegovimi javnimi simpatijami do Zorana Jankovića? Kendi sicer ne moremo očitati, da bi skrival svoja politična prepričanja; nenazadnje ga je že Borut Pahor vabil v vlado in mu ponujal mesto ministra za zdravje. Rajko Kenda je kasneje sarkastično povedal, da je ponudba sicer godila njegovi samovšečnosti, a jo je na koncu zavrnil. Morda bo našel čas za aktivnejši angažma v politiki zdaj, ko je formalno zaključil mandat, delovna doba pa se mu sicer izteče konec prihodnjega meseca?

Bi bil Kenda rad minister za zdravje?

O tem, da je Kenda potencialni kandidat za bodočega ministra za zdravje, se je sicer precej špekuliralo že pred meseci, ko sta ga generalni direktor UKCL Andraž Kopač in strokovna direktorica UKCL Miša Pfeifer poskušala krivdno razrešiti, a jima ni uspelo. Po odločni intervenciji ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc je načrt padel v vodo, Kenda pa se je svojima formalno nadrejenima lahko samo smejal v brk. Če ima Kenda res politične ambicije, potem se njegova bodoča kariera šele začenja; prijateljstvo z Borutom Miklavčičem in "old boysi" mu vsekakor ne bo škodilo. In če vemo, da je Miklavčič ob neki priložnosti potarnal nad operativno (ne)sposobnostjo ministrice Milojke, potem postane ideja o Kendi kot naslednjem ministru za zdravje povsem verjetna.

Kakorkoli, dejstvo je, da je doktor Kenda kljub drugačnim napovedim uspel prikrmariti do konca mandata. Z majhno ali veliko pomočjo svojih (političnih) prijateljev, saj je vseeno. Preden je odšel, si je po naših informacijah dal še nekaj duška na svoji zdaj že bivši kliniki, saj je s podporo svojih prijateljev in somišljenikov izpeljal nekakšen tajni proces proti kolegoma Tomažu Podnarju in Samu Veselu, ki so ju obtožili malomarnega zdravljenja. Zadeva je še toliko bolj sporna, ker obtožena kardiologa sploh nista bila niti obveščena o obtožbah in sta zanje izvedela iz medijev (!). Še bolj cinično pa je to, da so Veselu in Podnarju v odsotnosti določili "zagovornika" s področja pediatrične kardiologije - in sicer Uroša Mazića. Naj spomnimo, to je prav tisti pediater, ki je lani zdravil 14-letnega dečka, čigar smrt je potem kasneje dobila medijsko odmevnost.

Rajko Kenda je torej kolegoma Podnarju in Veselu pripravil proces, o katerem nista bila obveščena, niti nista prejela dokumenta, ki naj bi ju obremenjeval in na podlagi katerega se je postopek proti njima sploh začel. Če spomin na vara, je Kenda pred meseci Kopača in Pfeiferjevo obtoževal nečesa podobnega - namreč da ga želita krivdno odpustiti, nista pa mu dala priložnosti, da bi odgovoril na očitke in se branil. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da je Kenda priložnost za zagovor v primeru smrti 14-letnega dečka dobil. Zato je še tako bolj pomenljivo, da si je tik pred koncem mandata dovolil izpeljati proces, ki je do osumljencev bolj krivičen od zloglasne španske inkvizicije. Še dobro, da nikoli več ne bo strokovni direktor kakšne klinike, kajti sicer bi si prislužil vzdevek Mali inkvizitor.