Komentar

Najprej resnica, potem odpuščanje: zakaj so Hayekove ideje še vedno pomembne

Ko sem pred več kot štiridesetimi leti prvič prišel v Slovenijo, nisem nikdar srečal koga, ki bi slišal za Adama Smitha, Friedricha Hayeka ali Karla Popperja, tri veličine svobode in demokracije. Pozneje sem spoznal nekaj obetajočih ekonomistov, ki so nekaj malega vedeli o njih.

05.09.2017 21:11
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   Friedrich Hayek   Karl Popper   Adam Smith   liberalizem   Pot v hlapčevstvo

Foto: New Statesman

Treba je pozabiti in odpustiti, kar je bilo; toda to se lahko zgodi šele potem, ko krivci priznajo resnico. Šele nato zgodovinarji prevzamejo odgovornost in potrdijo to resnico.

Zanimivo, da sta dva od omenjenih treh imela avstrijske korenine, se preselila v Združeno kraljestvo in imela srečo, da sta se izognila nacistični nočni mori. Adam Smith je bil iz drugega časa, konca 17. in začetka 18. stoletja, časa škotskega razsvetljenstva, ki je vključevalo take velikane, kot so bili Hume, Ferguson, Burns, Hutcheson in drugi. Adama Smitha običajno smatrajo za očeta moderne ekonomije, čeprav je na univerzi predaval filozofijo morale. Predpostavljam, da ni presenetljivo, ker so ga skoraj popolnoma razvrednotili, ko so na oblast prišli komunisti in prevzeli katastrofalne ideje Marxa, Engelsa in Lenina.

 

Friedrich Hayek in Karl Popper iz zgodnjega 20. stoletja sta bila znana po svojem nasprotovanju totalitarizmu. Popper je napisal slavno knjigo The Open Society and its Enemies (Odprta družba in njeni sovražniki, 1945), ki je imela ogromen vpliv v prihodnjih letih in po padcu komunizma. Kakorkoli, na Hayeka se osredotočam zaradi njegovih stališč do zgodovinarjev.

 

Hayek, Nobelov nagrajenec, je znan po številnih odličnih knjigah o svobodnih trgih in svobodi. Brez dvoma zaradi tega in razkritij napak socializma njegova dela v Sloveniji in socialističnih oddelkih za ekonomijo niso postala standardno čtivo. Njegova najznamenitejša knjiga The Road to Serfdom (Pot v hlapčevstvo, 1944) napoveduje postopno naraščanje državne prevlade nad gospodarstvom, kar nazadnje postane grožnja svobodi. Napisal je, da so bili "socialisti" v vseh strankah, da so oni tisti, ki želijo večjo moč države, in da je njihova samovoljna moč nevarna in vodi v zlorabo. Kot je dejal lord Acton, "vsaka moč kvari, absolutna moč kvari absolutno".

 

Mnogo manj znano Hayekovo delo je razprava z naslovom Historians and the Future of Europe (Zgodovinarji in prihodnost Evrope), ki ga je imel na Kings Collegeu v Cambridgeu leta 1944. Bistvo razprave je posledica zaskrbljenosti, ker je bilo po koncu I. svetovne vojne težko ponovno vzpostaviti skupno evropsko civilizacijo. Trdi, da je bilo za Nemčijo nujno obuditi tiste vrednote, na katerih je bila zgrajena civilizacija v Evropi. Sklicuje se na oaze visoke intelektualne ravni, ki so se v Nemčiji ohranile navkljub nacizmu, in začrta nemško rehabilitacijo, ki ne bi smela biti prisilen proces, nato pa je posredno, ne da bi leta 1944 vedel, kaj se bo zgodilo v komunističnem svetu, pokazal na nevarnosti, ki so izšle iz vsiljenih družbenih prepričanj. Seveda je imel prav glede Zahodne Nemčije, tudi njegovi strahovi o komunističnem vzhodnem delu Evrope so se uresničili.

 

Zlasti ga je skrbelo, ker so zgodovinarji igrali odločilno vlogo v tako imenovani prevzgoji. Opozoril je na vlogo akademikov v nemški družbi (številni bodo rekli, da to velja tudi za slovensko). Rekel je: "Vem, da je Angležem težko oceniti, kako velik in neposreden je vpliv tovrstnega akademskega dela v Nemčiji in kako resno Nemci jemljejo svoje profesorje – skoraj tako resno, kot nemški profesorji jemljejo sami sebe."

 

Treba je priznati, da je v Zahodni Nemčiji priznanje krivde in razkrinkavanje nacističnih zločinov ogromno prispevalo k njenemu ugledu. Hkrati je treba tudi priznati, da je bila Avstrija precej manj prizadevna v priznavanju svojega sodelovanja z nacističnimi zločinci.

 

Za Slovenijo je lekcija iz Hayekovega referata v Cambridgeu v tem, da je občudovanja vredno odpustiti in pozabiti, da je treba pozabiti in odpustiti, kar je bilo; toda to se lahko zgodi šele potem, ko krivci priznajo resnico. Šele nato zgodovinarji prevzamejo odgovornost in potrdijo to resnico. To načelo je treba enako uveljaviti tudi za slabe komuniste v totalitarnih režimih, najprej resnica, nato odpuščanje, ne odpuščanje brez resnice. Zgodovinarji so odgovorni do države in akademskih vrednot. 

 

Priporočil bi, da so v univerzitetnem izobraževanju na visokem mestu Hayekova dela; to bo velik prispevek k svobodi in demokraciji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
27
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.676
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.640
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.699
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.115
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.146
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.195
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.101