Komentar

Najprej resnica, potem odpuščanje: zakaj so Hayekove ideje še vedno pomembne

Ko sem pred več kot štiridesetimi leti prvič prišel v Slovenijo, nisem nikdar srečal koga, ki bi slišal za Adama Smitha, Friedricha Hayeka ali Karla Popperja, tri veličine svobode in demokracije. Pozneje sem spoznal nekaj obetajočih ekonomistov, ki so nekaj malega vedeli o njih.

05.09.2017 21:11
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   Friedrich Hayek   Karl Popper   Adam Smith   liberalizem   Pot v hlapčevstvo

Foto: New Statesman

Treba je pozabiti in odpustiti, kar je bilo; toda to se lahko zgodi šele potem, ko krivci priznajo resnico. Šele nato zgodovinarji prevzamejo odgovornost in potrdijo to resnico.

Zanimivo, da sta dva od omenjenih treh imela avstrijske korenine, se preselila v Združeno kraljestvo in imela srečo, da sta se izognila nacistični nočni mori. Adam Smith je bil iz drugega časa, konca 17. in začetka 18. stoletja, časa škotskega razsvetljenstva, ki je vključevalo take velikane, kot so bili Hume, Ferguson, Burns, Hutcheson in drugi. Adama Smitha običajno smatrajo za očeta moderne ekonomije, čeprav je na univerzi predaval filozofijo morale. Predpostavljam, da ni presenetljivo, ker so ga skoraj popolnoma razvrednotili, ko so na oblast prišli komunisti in prevzeli katastrofalne ideje Marxa, Engelsa in Lenina.

 

Friedrich Hayek in Karl Popper iz zgodnjega 20. stoletja sta bila znana po svojem nasprotovanju totalitarizmu. Popper je napisal slavno knjigo The Open Society and its Enemies (Odprta družba in njeni sovražniki, 1945), ki je imela ogromen vpliv v prihodnjih letih in po padcu komunizma. Kakorkoli, na Hayeka se osredotočam zaradi njegovih stališč do zgodovinarjev.

 

Hayek, Nobelov nagrajenec, je znan po številnih odličnih knjigah o svobodnih trgih in svobodi. Brez dvoma zaradi tega in razkritij napak socializma njegova dela v Sloveniji in socialističnih oddelkih za ekonomijo niso postala standardno čtivo. Njegova najznamenitejša knjiga The Road to Serfdom (Pot v hlapčevstvo, 1944) napoveduje postopno naraščanje državne prevlade nad gospodarstvom, kar nazadnje postane grožnja svobodi. Napisal je, da so bili "socialisti" v vseh strankah, da so oni tisti, ki želijo večjo moč države, in da je njihova samovoljna moč nevarna in vodi v zlorabo. Kot je dejal lord Acton, "vsaka moč kvari, absolutna moč kvari absolutno".

 

Mnogo manj znano Hayekovo delo je razprava z naslovom Historians and the Future of Europe (Zgodovinarji in prihodnost Evrope), ki ga je imel na Kings Collegeu v Cambridgeu leta 1944. Bistvo razprave je posledica zaskrbljenosti, ker je bilo po koncu I. svetovne vojne težko ponovno vzpostaviti skupno evropsko civilizacijo. Trdi, da je bilo za Nemčijo nujno obuditi tiste vrednote, na katerih je bila zgrajena civilizacija v Evropi. Sklicuje se na oaze visoke intelektualne ravni, ki so se v Nemčiji ohranile navkljub nacizmu, in začrta nemško rehabilitacijo, ki ne bi smela biti prisilen proces, nato pa je posredno, ne da bi leta 1944 vedel, kaj se bo zgodilo v komunističnem svetu, pokazal na nevarnosti, ki so izšle iz vsiljenih družbenih prepričanj. Seveda je imel prav glede Zahodne Nemčije, tudi njegovi strahovi o komunističnem vzhodnem delu Evrope so se uresničili.

 

Zlasti ga je skrbelo, ker so zgodovinarji igrali odločilno vlogo v tako imenovani prevzgoji. Opozoril je na vlogo akademikov v nemški družbi (številni bodo rekli, da to velja tudi za slovensko). Rekel je: "Vem, da je Angležem težko oceniti, kako velik in neposreden je vpliv tovrstnega akademskega dela v Nemčiji in kako resno Nemci jemljejo svoje profesorje – skoraj tako resno, kot nemški profesorji jemljejo sami sebe."

 

Treba je priznati, da je v Zahodni Nemčiji priznanje krivde in razkrinkavanje nacističnih zločinov ogromno prispevalo k njenemu ugledu. Hkrati je treba tudi priznati, da je bila Avstrija precej manj prizadevna v priznavanju svojega sodelovanja z nacističnimi zločinci.

 

Za Slovenijo je lekcija iz Hayekovega referata v Cambridgeu v tem, da je občudovanja vredno odpustiti in pozabiti, da je treba pozabiti in odpustiti, kar je bilo; toda to se lahko zgodi šele potem, ko krivci priznajo resnico. Šele nato zgodovinarji prevzamejo odgovornost in potrdijo to resnico. To načelo je treba enako uveljaviti tudi za slabe komuniste v totalitarnih režimih, najprej resnica, nato odpuščanje, ne odpuščanje brez resnice. Zgodovinarji so odgovorni do države in akademskih vrednot. 

 

Priporočil bi, da so v univerzitetnem izobraževanju na visokem mestu Hayekova dela; to bo velik prispevek k svobodi in demokraciji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
27
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Politika se mora umakniti ideologijam in vrniti k ljudem
19
01.10.2021 22:59
Izjemno težko razumljivo je, da trenutna politika še vedno govori političnih alternativah, katerih glavni cilj povolilnih ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.979
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.110
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.917
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.410
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.432
06/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.382
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.256
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 860
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.667
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.455