Komentar

Fenomen poznega socializma na Slovenskem in njegovi antagonisti

Zgodovinskemu uspehu realnega socializma po drugi svetovni vojni je sredi šestdesetih let sledil socializem s človeškim obrazom. V Jugoslaviji so si izmislili gospodarsko reformo, zgodil se je obračun z Rankovićem, do vzvodov oblasti so prišli t.i. liberalni komunisti, kot je bil v Sloveniji Stane Kavčič, na Hrvaškem pa Savka Dabčević Kučar in Miko Tripalo.

07.09.2017 23:23
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   SFRJ   socializem   Tito   Edvard Kardelj   Stane Kavčič   Demos   Danilo Türk   OZN   Janez Drnovšek   EU   NATO

Foto: Mediaspeed / portal+

V obdobju 2007-2012 je bil pri Danilu Türku glavni štab poznega socializma, ki je skrbel za sestavljanje in sestavo primerne vlade, za arbitražni postopek v zvezi s slovensko-hrvaško mejo, navsezadnje pa za ponovno izvolitev predsednika leta 2012.

Zgodovinskemu uspehu realnega socializma po drugi svetovni vojni je sredi šestdesetih let sledil socializem s človeškim obrazom. V Jugoslaviji so si izmislili gospodarsko reformo, zgodil se je obračun z Rankovićem, do vzvodov oblasti so prišli t.i. liberalni komunisti, kot je bil v Sloveniji Stane Kavčič, na Hrvaškem pa Savka Dabčević Kučar in Miko Tripalo. V Češkoslovaški je iz steklenice ušel duh Edvarda Beneša in Jana Masaryka, o katerem so bili komunisti trdili, da je naredil samomor. (Oblastem menda ni bilo težko razložiti okoliščine, da je Masaryk zaprl za sabo okno, skozi katero je skočil.) Ta duh, ki se je utelesil v Aleksandru Dubčku in v praški pomladi, je vznejevoljil sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva, nakar je leta 1968 sledila okupacija Češkoslovaške. Komunisti, pri nas Tito in Edvard Kardelj, so ugotovili, da je socializem ogrožen. Začela so se svinčena sedemdeseta leta, ko so pospravili z reformisti, in ko je bilo slišati, da se revolucija nadaljuje. V Sloveniji so zavladali tretjerazredni birokrati, kot so bili Franc Popit, Andrej Marinc in Vinko Hafner. V Nemčiji so se prebujanja revolucije lotili radikalni levičarji, ki sta jih vodila Andreas Baader in Ulrike Meinhof in so se imenovali oddelek Rdeče armade, v Italiji so nastale Rdeče brigade. Kot je razvidno iz nekaterih novejših dokumentov, so bile te brigade in armade, ki so pobijale ugledne voditelje in ugrabljale letala, povezane s palestinskimi teroristi, z Moskvo in Vzhodno Nemčijo.

 

Revolucionarna vnema je trajala do Titove smrti in do prihoda demokratov, kot so bili papež Janez Pavel II., Ronald Reagan, Lech Wałęsa, Vaclav Havel in - nazadnje še - Mihail Gorbačov. V Sloveniji je prišlo do pobude za Novo revijo, v Beogradu pa sta Milovan Đilas in Dobrica Ćosić ustanavljala Javnost, ki se je navsezadnje utelesila v znanem Memorandumu Srbske akademije znanosti in umetnosti. Začela se je slovenska pomlad, ki je šla našim partijskim voditeljem tako zelo na živce, da so se povezali z JLA in zaprli četverico disidentov JBTZ. Ustanavljanja strank, koalicije Demos, objave Majniške deklaracije in načrtov o ločitvi od Jugoslavije ni bilo več mogoče zaustaviti. Vendar so nekateri poskušali. Najprej so hoteli postaviti pravila, ki bi povzročila polom plebiscita, nakar je Danilo Türk tik pred zdajci objavil članek, da plebiscit ne bo imel nobenih mednarodnopravnih učinkov in da je potemtakem nesmiseln. To se je dogajalo na predvečer demokratičnih volitev in slovenske neodvisnosti.

 

 

***

 

Najprej (pravzaprav do leta 1997) je imela Slovenija težave pri vključevanju v Evropsko unijo. Leta 1997 je Slovenija - zaradi negotovosti, ki jo je izražala pri zunanjepolitičnih vprašanjih - zaostala pri vključevanju v NATO. Za nove članice so sprejeli Češko, Madžarsko in Poljsko, ki naj bi po prepričanju nekaterih slovenskih voditeljev in njihovih medijev zaostajale za Slovenijo. Resnica je drugačna: v Sloveniji se je začel boj za vrnitev socializma, njegovi zagovorniki pa so začeli iskati alternative evroatlantskemu povezovanju. Slovenski veleposlanik pri OZN Danilo Türk je poleti 1998 - ne brez blagoslova iz Ljubljane! - Slovenijo včlanil v protinatovsko organizacijo New Agenda Coalition, ki so ji pripadale Brazilija, Egipt, Irska, Južna Afrika, Mehika, Nova Zelandija in Švedska. Zadnja je skupino kmalu zapustila; da je enako storila Slovenija, pa je bil potreben energičen pritisk Janeza Drnovška na Danila Türka. Türkova koalicija je ostala brez evropskih držav. Veleposlanik je spomladi 1999 objavil stališče z naslovom Slovenija in Pakt stabilnosti JVE, v katerem je trdil, da je novi NATO Slovenijo potisnil v jugovzhodno Evropo, iz katere se je želela umakniti. Poleti 1999 je Slovenijo obiskal ameriški predsednik Bill Clinton in Türkov vpliv na zunanjo politiko oz. na MZZ (pod vodstvom Borisa Frleca) je upadel. Leta 2000 se je Türk zaposlil v administraciji OZN, v Ljubljani pa je Frleca zamenjal pisec teh vrstic.

 

Slovenske razmere - še posebej v zunanji politiki - so se začele normalizirati. V letu 2001 se je vlada pobotala z Avstrijo, Vatikanom in celo s Hrvaško (sporazum Drnovšek-Račan). Podpisan je bil dunajski sporazum o nasledstvu SFRJ, s čimer je bila končana jugoslovanska kriza. Sloveniija je pripravila srečanje med Bushem in Putinom na Brdu, v družbi znamenitih evropskih voditeljev in državnikov je praznovala deseto obletnico neodvisnosti. Na proslavi je prvotnega govornika Milana Kučana zasenčil nemški kancler Gerhard Schröder, obiskali so nas Genscher, Mock in De Michelis.

 

Nato je 11. septembra svet na glavo obrnil teroristični napad v New Yorku in Washingtonu. S tem se je pospešila integracija vzhodne Evrope v EU in NATO. Leta 2002 je bila Slovenija potrjena kandidatka za članstvo v EU in NATO, iz operativne politike pa se je umaknil Janez Drnovšek. Odšel je tudi Igor Bavčar. To je pri levih "razbojnikih" povzročilo olajšanje in upanje, da je Slovenijo vendarle mogoče spraviti na "pravo pot". Na čelo (poznosocialistične) vlade so postavili Antona Ropa, v ospredje političnega obračunavanja z zahodno usmeritvijo Slovenije pa so stopili mediji in njihovi levičarski uredniki. Prvo priložnost so videli v referendumu za EU in NATO, ko bi lahko "popravili" rezultat plebiscita iz leta 1990. Ključno je bilo leto 2003. Drnovšek je bil slabega zdravja in odrivala ga je celo njegova nekdanja stranka LDS, ki so jo vodili Tone Anderlič, Slavko Gaber, Gregor Golobič in Rop. ZDA so se zapičile v obračun s terorizmom, vnemala se je vojna v Iraku, nova širitev NATO (da o EU ne govorimo) je bila tako rekoč gotova stvar.

 

 

***

 

Konvencija o prihodnosti EU je (med letoma 2002 in 2004) pripravljala osnutek nove evropske pogodbe, ki je bila pravzaprav evropska ustava; novemu slovenskemu radikalizmu pa sta se v začetku leta 2002 z ustanovitvijo Slovenskega odbora za NATO uprla Janez Janša in pisec teh vrstic. Nasprotniki slovenskega članstva v NATO - imenujmo jih Türkova koalicija - so videli priložnost za preobrat v Vilenski izjavi, h kateri je Slovenija pod vtisom negotove podpore v ameriškem senatu pristopila februarja 2003.

 

Ne glede na vse zaplete je bil referendum o EU in NATO marca 2003 zelo uspešen, saj je za EU glasovalo 89%, za NATO pa 66% volivcev. Türk-Ropova skupina je nato (aprila 2003) v režiji kolovodje protikorupcijske komisije Boštjana Penka poskušala pisca teh vrstic kaznovati z medijsko vojno in s sodnim procesom v zvezi z diplomatsko akademijo, vendar se manever ni posrečil. Kaj je šlo narobe? Kot bi o Kavčiču rekel Mitja Ribičič: petelin je prezgodaj zapel. Leta 2004 so sledile proslave ob vstopanju v EU in NATO, navdušeni Rop se je otresel še zadnjih ostankov slovenske pomladi (npr. pisca teh vrstic), nato pa se je ob botrovanju Zbora za republiko posrečila konservativna (Janševa) vlada. Gaber, Golobič, Kučan, Rop, Türk ... so ostali praznih rok. Za nameček se je Türku leta 2005 izjalovilo pričakovanje, da bo dobil v New Yorku boljšo službo, zato se je vrnil v domovino.

 

Zarotniki, zbrani v Türkovi koaliciji, so si prisegli, da se kriza poznega socializma ne sme več ponoviti. V ozadju so Janši in piscu teh vrstic pripravljali vsa mogoča mučilna in morilska orodja: če že ni šlo leta 2005, ko je pisec teh vrstic predsedoval Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, so šli v napad leta 2006, najprej z ukradeno dunajsko depešo, ki so jo razlagali kot paktiranje slovenske vlade in diplomacije z avstrijskimi konservativci - na račun slovenske manjšine. Jeseni 2007 je novinarska kampanja proti Janševi vladi in prihodnjemu predsedstvu Evropske unije dosegla vrhunec s Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji, ki sta jo sestavila Janševa zaprisežena sovražnika Matej Šurc in Blaž Zgaga. Podpisalo jo je 571 Šurčevih oz. Zgagovih privržencev, ki so hoteli osramotiti svoje nasprotnike, čeprav bi to povzročilo sramoto Sloveniji. Janša je v parlamentu predlagal zaupnico in z njo uspel, s čimer si je zagotovil nekaj miru za predsedovanje Evropskemu svetu v prvi polovici leta 2008.

 

Konec leta 2007 je sledila velika mahinacija, ki je na mestu predsednika republike namesto kandidata slovenske pomladi Lojzeta Peterleta inštalirala kolovodjo poznega socializma Danila Türka. Tik pred začetkom predsedovanja EU je sledil diplomatski škandal v zvezi s tatvino diplomatske pošte. Objava washingtonske depeše v ljubljanskem Dnevniku in na spletnih straneh srbske vlade v začetku februarja 2008 je povzročila razdejanje slovenskega veleposlaništva v Beogradu, tiste pa (tudi pisca teh vrstic), ki so hoteli razkriti povzročitelje škode, je Nataša Pirc Musar kaznovala z visoko denarno globo. Bistveno sporočilo diplomatskih tatov je bilo, da ZDA narekujejo Sloveniji, kakšno politiko naj vodi do Kosova.

 

 

***

 

Med letoma 2007 in 2012 je bil pri Türku glavni štab poznega socializma, ki je skrbel za sestavljanje in sestavo primerne vlade leta 2009, za arbitražni postopek v zvezi s slovensko-hrvaško mejo, navsezadnje pa za ponovno izvolitev predsednika leta 2012. Türkov neuspeh ni bil polom levice, ampak na neki način uveljavitev poznega socializma s človeškim obrazom. Novi predsednik Borut Pahor ni tvegal brutalnih posegov v diplomacijo (ki so prizadeli tudi pisca teh vrstic) in zgodovinopisje, ki so bili značilni za Türkovo skupino.

 

Türk je avtor dveh kolosalnih izjav: da je odkritje trupel žrtev povojnih zunajsodnih pobojev drugorazredna tema, in da je treba končati z "zaslugarstvom", tj. z meritokracijo. Ko se jeseni 2016 ni posrečila kandidatura za položaj generalnega sekretarja OZN, je moč Türkove skupine oslabela in izboljšale so se možnosti za zaključek (closure) obdobja poznega socializma na volitvah leta 2018.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
33
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.541
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.705
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.611
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.210
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.270
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.370
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.028
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 770
09/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 753
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.202