Komentar

Fenomen poznega socializma na Slovenskem in njegovi antagonisti

Zgodovinskemu uspehu realnega socializma po drugi svetovni vojni je sredi šestdesetih let sledil socializem s človeškim obrazom. V Jugoslaviji so si izmislili gospodarsko reformo, zgodil se je obračun z Rankovićem, do vzvodov oblasti so prišli t.i. liberalni komunisti, kot je bil v Sloveniji Stane Kavčič, na Hrvaškem pa Savka Dabčević Kučar in Miko Tripalo.

07.09.2017 23:23
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   SFRJ   socializem   Tito   Edvard Kardelj   Stane Kavčič   Demos   Danilo Türk   OZN   Janez Drnovšek   EU   NATO

Foto: Mediaspeed / portal+

V obdobju 2007-2012 je bil pri Danilu Türku glavni štab poznega socializma, ki je skrbel za sestavljanje in sestavo primerne vlade, za arbitražni postopek v zvezi s slovensko-hrvaško mejo, navsezadnje pa za ponovno izvolitev predsednika leta 2012.

Zgodovinskemu uspehu realnega socializma po drugi svetovni vojni je sredi šestdesetih let sledil socializem s človeškim obrazom. V Jugoslaviji so si izmislili gospodarsko reformo, zgodil se je obračun z Rankovićem, do vzvodov oblasti so prišli t.i. liberalni komunisti, kot je bil v Sloveniji Stane Kavčič, na Hrvaškem pa Savka Dabčević Kučar in Miko Tripalo. V Češkoslovaški je iz steklenice ušel duh Edvarda Beneša in Jana Masaryka, o katerem so bili komunisti trdili, da je naredil samomor. (Oblastem menda ni bilo težko razložiti okoliščine, da je Masaryk zaprl za sabo okno, skozi katero je skočil.) Ta duh, ki se je utelesil v Aleksandru Dubčku in v praški pomladi, je vznejevoljil sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva, nakar je leta 1968 sledila okupacija Češkoslovaške. Komunisti, pri nas Tito in Edvard Kardelj, so ugotovili, da je socializem ogrožen. Začela so se svinčena sedemdeseta leta, ko so pospravili z reformisti, in ko je bilo slišati, da se revolucija nadaljuje. V Sloveniji so zavladali tretjerazredni birokrati, kot so bili Franc Popit, Andrej Marinc in Vinko Hafner. V Nemčiji so se prebujanja revolucije lotili radikalni levičarji, ki sta jih vodila Andreas Baader in Ulrike Meinhof in so se imenovali oddelek Rdeče armade, v Italiji so nastale Rdeče brigade. Kot je razvidno iz nekaterih novejših dokumentov, so bile te brigade in armade, ki so pobijale ugledne voditelje in ugrabljale letala, povezane s palestinskimi teroristi, z Moskvo in Vzhodno Nemčijo.

 

Revolucionarna vnema je trajala do Titove smrti in do prihoda demokratov, kot so bili papež Janez Pavel II., Ronald Reagan, Lech Wałęsa, Vaclav Havel in - nazadnje še - Mihail Gorbačov. V Sloveniji je prišlo do pobude za Novo revijo, v Beogradu pa sta Milovan Đilas in Dobrica Ćosić ustanavljala Javnost, ki se je navsezadnje utelesila v znanem Memorandumu Srbske akademije znanosti in umetnosti. Začela se je slovenska pomlad, ki je šla našim partijskim voditeljem tako zelo na živce, da so se povezali z JLA in zaprli četverico disidentov JBTZ. Ustanavljanja strank, koalicije Demos, objave Majniške deklaracije in načrtov o ločitvi od Jugoslavije ni bilo več mogoče zaustaviti. Vendar so nekateri poskušali. Najprej so hoteli postaviti pravila, ki bi povzročila polom plebiscita, nakar je Danilo Türk tik pred zdajci objavil članek, da plebiscit ne bo imel nobenih mednarodnopravnih učinkov in da je potemtakem nesmiseln. To se je dogajalo na predvečer demokratičnih volitev in slovenske neodvisnosti.

 

 

***

 

Najprej (pravzaprav do leta 1997) je imela Slovenija težave pri vključevanju v Evropsko unijo. Leta 1997 je Slovenija - zaradi negotovosti, ki jo je izražala pri zunanjepolitičnih vprašanjih - zaostala pri vključevanju v NATO. Za nove članice so sprejeli Češko, Madžarsko in Poljsko, ki naj bi po prepričanju nekaterih slovenskih voditeljev in njihovih medijev zaostajale za Slovenijo. Resnica je drugačna: v Sloveniji se je začel boj za vrnitev socializma, njegovi zagovorniki pa so začeli iskati alternative evroatlantskemu povezovanju. Slovenski veleposlanik pri OZN Danilo Türk je poleti 1998 - ne brez blagoslova iz Ljubljane! - Slovenijo včlanil v protinatovsko organizacijo New Agenda Coalition, ki so ji pripadale Brazilija, Egipt, Irska, Južna Afrika, Mehika, Nova Zelandija in Švedska. Zadnja je skupino kmalu zapustila; da je enako storila Slovenija, pa je bil potreben energičen pritisk Janeza Drnovška na Danila Türka. Türkova koalicija je ostala brez evropskih držav. Veleposlanik je spomladi 1999 objavil stališče z naslovom Slovenija in Pakt stabilnosti JVE, v katerem je trdil, da je novi NATO Slovenijo potisnil v jugovzhodno Evropo, iz katere se je želela umakniti. Poleti 1999 je Slovenijo obiskal ameriški predsednik Bill Clinton in Türkov vpliv na zunanjo politiko oz. na MZZ (pod vodstvom Borisa Frleca) je upadel. Leta 2000 se je Türk zaposlil v administraciji OZN, v Ljubljani pa je Frleca zamenjal pisec teh vrstic.

 

Slovenske razmere - še posebej v zunanji politiki - so se začele normalizirati. V letu 2001 se je vlada pobotala z Avstrijo, Vatikanom in celo s Hrvaško (sporazum Drnovšek-Račan). Podpisan je bil dunajski sporazum o nasledstvu SFRJ, s čimer je bila končana jugoslovanska kriza. Sloveniija je pripravila srečanje med Bushem in Putinom na Brdu, v družbi znamenitih evropskih voditeljev in državnikov je praznovala deseto obletnico neodvisnosti. Na proslavi je prvotnega govornika Milana Kučana zasenčil nemški kancler Gerhard Schröder, obiskali so nas Genscher, Mock in De Michelis.

 

Nato je 11. septembra svet na glavo obrnil teroristični napad v New Yorku in Washingtonu. S tem se je pospešila integracija vzhodne Evrope v EU in NATO. Leta 2002 je bila Slovenija potrjena kandidatka za članstvo v EU in NATO, iz operativne politike pa se je umaknil Janez Drnovšek. Odšel je tudi Igor Bavčar. To je pri levih "razbojnikih" povzročilo olajšanje in upanje, da je Slovenijo vendarle mogoče spraviti na "pravo pot". Na čelo (poznosocialistične) vlade so postavili Antona Ropa, v ospredje političnega obračunavanja z zahodno usmeritvijo Slovenije pa so stopili mediji in njihovi levičarski uredniki. Prvo priložnost so videli v referendumu za EU in NATO, ko bi lahko "popravili" rezultat plebiscita iz leta 1990. Ključno je bilo leto 2003. Drnovšek je bil slabega zdravja in odrivala ga je celo njegova nekdanja stranka LDS, ki so jo vodili Tone Anderlič, Slavko Gaber, Gregor Golobič in Rop. ZDA so se zapičile v obračun s terorizmom, vnemala se je vojna v Iraku, nova širitev NATO (da o EU ne govorimo) je bila tako rekoč gotova stvar.

 

 

***

 

Konvencija o prihodnosti EU je (med letoma 2002 in 2004) pripravljala osnutek nove evropske pogodbe, ki je bila pravzaprav evropska ustava; novemu slovenskemu radikalizmu pa sta se v začetku leta 2002 z ustanovitvijo Slovenskega odbora za NATO uprla Janez Janša in pisec teh vrstic. Nasprotniki slovenskega članstva v NATO - imenujmo jih Türkova koalicija - so videli priložnost za preobrat v Vilenski izjavi, h kateri je Slovenija pod vtisom negotove podpore v ameriškem senatu pristopila februarja 2003.

 

Ne glede na vse zaplete je bil referendum o EU in NATO marca 2003 zelo uspešen, saj je za EU glasovalo 89%, za NATO pa 66% volivcev. Türk-Ropova skupina je nato (aprila 2003) v režiji kolovodje protikorupcijske komisije Boštjana Penka poskušala pisca teh vrstic kaznovati z medijsko vojno in s sodnim procesom v zvezi z diplomatsko akademijo, vendar se manever ni posrečil. Kaj je šlo narobe? Kot bi o Kavčiču rekel Mitja Ribičič: petelin je prezgodaj zapel. Leta 2004 so sledile proslave ob vstopanju v EU in NATO, navdušeni Rop se je otresel še zadnjih ostankov slovenske pomladi (npr. pisca teh vrstic), nato pa se je ob botrovanju Zbora za republiko posrečila konservativna (Janševa) vlada. Gaber, Golobič, Kučan, Rop, Türk ... so ostali praznih rok. Za nameček se je Türku leta 2005 izjalovilo pričakovanje, da bo dobil v New Yorku boljšo službo, zato se je vrnil v domovino.

 

Zarotniki, zbrani v Türkovi koaliciji, so si prisegli, da se kriza poznega socializma ne sme več ponoviti. V ozadju so Janši in piscu teh vrstic pripravljali vsa mogoča mučilna in morilska orodja: če že ni šlo leta 2005, ko je pisec teh vrstic predsedoval Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, so šli v napad leta 2006, najprej z ukradeno dunajsko depešo, ki so jo razlagali kot paktiranje slovenske vlade in diplomacije z avstrijskimi konservativci - na račun slovenske manjšine. Jeseni 2007 je novinarska kampanja proti Janševi vladi in prihodnjemu predsedstvu Evropske unije dosegla vrhunec s Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji, ki sta jo sestavila Janševa zaprisežena sovražnika Matej Šurc in Blaž Zgaga. Podpisalo jo je 571 Šurčevih oz. Zgagovih privržencev, ki so hoteli osramotiti svoje nasprotnike, čeprav bi to povzročilo sramoto Sloveniji. Janša je v parlamentu predlagal zaupnico in z njo uspel, s čimer si je zagotovil nekaj miru za predsedovanje Evropskemu svetu v prvi polovici leta 2008.

 

Konec leta 2007 je sledila velika mahinacija, ki je na mestu predsednika republike namesto kandidata slovenske pomladi Lojzeta Peterleta inštalirala kolovodjo poznega socializma Danila Türka. Tik pred začetkom predsedovanja EU je sledil diplomatski škandal v zvezi s tatvino diplomatske pošte. Objava washingtonske depeše v ljubljanskem Dnevniku in na spletnih straneh srbske vlade v začetku februarja 2008 je povzročila razdejanje slovenskega veleposlaništva v Beogradu, tiste pa (tudi pisca teh vrstic), ki so hoteli razkriti povzročitelje škode, je Nataša Pirc Musar kaznovala z visoko denarno globo. Bistveno sporočilo diplomatskih tatov je bilo, da ZDA narekujejo Sloveniji, kakšno politiko naj vodi do Kosova.

 

 

***

 

Med letoma 2007 in 2012 je bil pri Türku glavni štab poznega socializma, ki je skrbel za sestavljanje in sestavo primerne vlade leta 2009, za arbitražni postopek v zvezi s slovensko-hrvaško mejo, navsezadnje pa za ponovno izvolitev predsednika leta 2012. Türkov neuspeh ni bil polom levice, ampak na neki način uveljavitev poznega socializma s človeškim obrazom. Novi predsednik Borut Pahor ni tvegal brutalnih posegov v diplomacijo (ki so prizadeli tudi pisca teh vrstic) in zgodovinopisje, ki so bili značilni za Türkovo skupino.

 

Türk je avtor dveh kolosalnih izjav: da je odkritje trupel žrtev povojnih zunajsodnih pobojev drugorazredna tema, in da je treba končati z "zaslugarstvom", tj. z meritokracijo. Ko se jeseni 2016 ni posrečila kandidatura za položaj generalnega sekretarja OZN, je moč Türkove skupine oslabela in izboljšale so se možnosti za zaključek (closure) obdobja poznega socializma na volitvah leta 2018.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,059
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,718
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,497
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,104
05/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,733
06/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,531
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,220
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,327
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990