Izhodišče za moj tokratni prispevek je komentar o drugem tiru, ki ga je 27. avgusta na portalu+ objavil Blaž Mrevlje pod naslovom Tovornjake in bedake - take in take - na vlake. Ali Brčko - Banovići od Divače do Kopra (vir); ko je navajal vladne argumente za drugi tir, je v točki 11 zapisal oziroma citiral vlado: "Slabe prakse, ki so bile prisotne pri projektu TEŠ, bomo obvladovali z doslednim izvajanjem javnih naročil in konkurenčnimi postopki izbire izvajalcev. Najbolj odgovorno bomo upravljali projektni predračun in skrbeli za kakovostno in pravočasno izvedbo projekta, skladno z časovnimi načrti." Temu pa je dodal še svoj komentar: "Da, zavedamo se, da ste pri projektu TEŠ6 preveč videli in izvedeli. Za to se vam opravičujemo. Iz tega primera organiziranega kriminala in korupcije smo se veliko naučili in obljubljamo vam, da pri projektu #2tir ne boste ne videli, ne občutili, kako vam bomo pred očmi pokradli denar, ki bi moral sicer biti namenjen zdravstvu in šolstvu. Razumite, kot naši očetje tudi mi potrebujemo vikende in jahte. Kako pa bi izgledalo, če bi nakradli manj. Verjemite, potrebna bodo velika vlaganja. Primite se za denarnice. Če boste lačni, jejte potico."

Zadetek. Pa bom poskusil nadaljevati še po svoje, tako kot poskušam že več kot dvajset let.

Z vladinim zapisom 11. točke kot tudi z vsemi ostalimi argumenti ZA drugi tir ni na prvi pogled prav nič narobe, še najmanj po pravni plati. Pač neobvezne puhlice. Še manj pa bi se dalo dokazati, da je kdorkoli v vladi razmišljal, kot se je zapisalo Mrevljetu. A vendar sem zgoraj zapisal: "Zadetek." Ker verjamem in vem iz dolgoletne izkušnje, da je absolutno premalo narejenega, da bi preprečili, da se zgodi, kot zapiše Mrevlje, če eventuelno kdorkoli v vladi ali okoli nje razmišlja na ta način. In še huje, ker zaradi premalo narejenega v sferi preprečevanja ne bi kasneje mogli komurkoli karkoli dokazati. V tem grmu tiči zajec!

Sfera preprečevanja!

Kjer bi moral stati in obstati osnovni princip, da postaviš pametne pogoje javne gradnje, ki omogočajo enostavno, jasno preglednost porabe in stroškov, ali pa tega ne postaviš. Skratka, gre za princip, da boš bolj zmanjševal možnost "evaporacije" javnega denarja - po domače bi rekli, da "so fičnki izginili v luft" -, ali pa tega principa (izboljšav) ne uvedeš, se izgovarjaš, da je itak dovolj kontrole. Se delaš neumnega, ker dobro veš, da z nekontrolirano porabo omogočaš stranske, dodatne prilive. In vsakega, ki izrazi samo sum, cinično napotiš, naj dokaže nepravilnost.

Dokazovati nepravilnost?

Neumnost. Ne gre. Je bil kdo kaznovan zaradi evidentnih nepravilnosti pri gradnji avtocestnega križa? Sem tudi sam opozarjal in dokazoval na vse mogoče načine. Ne, ni bilo nobene reakcije. Kvečjemu posmeh in cinizem. Ne, nič se ne da doseči po poti dokazovanja nepravilnosti na tem področju javnega naročanja. Edina pot k bolj prav in manj nepravilnosti (!) je kvalitetna preventiva. Ker ta vlada (kot še nobena do sedaj) ni postavila kvalitetne preventive, je sedaj, ker se je zgodil referendum o večjem javnem naročilu na področju gradnje, prilika da z glasom PROTI opozorite, da ta vlada tega ni naredila.

Pa pojdimo nekaj let nazaj. Recimo v januar 2011. Minister za promet Patrik Vlačič slavnostno izjavi v TV dnevniku:  "Od sedaj bo vsaka porabljena vreča cementa iz kateregakoli javnega naročanja isti dan na internetu!" Spomnim se, da sem po tej izjavi zapisal, to pa je končno kar dober predlog, pa saj je morda sedaj čas, ko je to mogoče itd. itd.  Pa je minilo nekaj mesecev in sem zapisal: "Kaj je s tistim Vlačičevim predlogom?"

Kar nekaj mesecev sem poskušal na vse načine dobiti odgovor, trkal sem na vrata najodgovornejših mož v državi, ponekod so se mi celo odprla, (npr. pri Radovanju Žerjavu pa pri Gregorju Virantu), ponekod ne (npr. pri predsedniku vlade Borutu Pahorju in Patriku Vlačiču), a odgovora ni bilo nikjer.

Sami čukasti pogledi ...

Skratka, kako stimulirati kogarkoli (!) za dober predlog izboljšave javnega naročanja, še več, kako stimulirati kakšen preizkus predloga izboljšave javnega naročanja? Kjerkoli sprožim to vprašanje, sami čukasti pogledi, od bližnjih do daljnih znancev, od preprostih državljanov do visokih uradnikov in funkcionarjev. Kvečjemu ponavljajoči odgovori "dokaži ali pa bodi tiho" ali "daj prijavo, če imaš kakšen dokaz o nepravilnosti". Včasih pa se najde tudi kakšen bolj dobrohoten nasvet: "Saj lahko čez štiri leta izbereš kakšne bolj poštene". Nazadnje se pojavi še kakšen konkreten: "Nehaj s tem donkihotstvom!". No, najbolj konkreten komentar na enega mojih zadnjih člankov na portalplusu: "Gospod Burger, vaša soseda ima prav, nehajte se ukvarjati s politiko."

Pa vendar, sprašujem bralce, ali lahko kdo odgovori na preprosto vprašanje: Ste za stimulacijo kakšnega preizkusa predloga izboljšave javnega naročanja? Oziroma ali bi podprli tistega, ki bo takšen preizkus pripravljen izvesti ali se bo k temu zavezal? (Morda pa se bo k temu zavezal celo kakšen predsedniški kandidat?) Ja ali ne? In potem to tudi dokažete z glasovanjem na referendumu o drugem tiru.  Ves cinizem na to temo, ki šumi okrog mojih ušes, sicer pomeni, da bo verjetno udeležba prešibka, a to vas ne sme odvrniti od glasovanja PROTI. Le tako je namreč narejen vsaj majhen korak proti "evaporaciji" javnega denarja.

Za konec še kratka resnična zgodba o "evaporaciji", bolj za ilustracijo, kako smo se o tej problematiki pogovarjali že v prvi polovici devetdesetih, bolj resno kot se sedaj, ko je popolnoma prevladala apatija in pišmevuhovstvo: 1. julija 1993 smo kot Civilna Iniciativa za Slovenijo v okrogli dvorani Cankarjevega doma organizirali okroglo mizo o transparentnosti javnih financ na primeru izgradnje avtocest. Omenjam samo en izsek iz večurne razprave.

Ko je Edo Ravnikar dejal, citiram po magnetogramu: "Smo odločno za ceste, a proti temu da bencinski tolar financira še kakšne druge interese. Po raznih ocenah je bila v Jugoslaviji pod bivšim režimom 'evaporacija' pri kapitalnih investicijah med 30 - 60 odstotkov. Najhitreje bomo prišli do denarja tako, da bomo preprečili njegov  ilegalni odtok. Javnosti hočemo predočiti, zakaj je v njenem interesu, da pozorno spremlja porabo denarja pri izgradnji avtocest."

Nato se je oglasila iz občinstva starejša dama, predstavila se je kot gospa Slana, in dejala, citiram po magnetogramu:

"Evaporacija pomeni izhlapitev, odparitev,  skratka  nepovratno izginotje na kakršenkoli način! Ko so se že začeli  gospodje pričkati okoli ekonomskih teorij, mislim, da se vse sesuje tisti hip, če začnemo vračunavati petdeset odstotno evaporacijo. Me prav zanima tistih 3,2 milijona dolarjev na  kilometer avtoceste. Je evaporacija vračunana ali ne? (Odgovor iz  dvorane: Ne) Če ni vračunana, potem bodo naši kilometri okoli 5 milijonov. Če se ne bomo začeli resno ukvarjati s transparenco javnih financ kot civilna družba, potem tukaj sedimo popolnoma zastonj!"

Od takrat je minilo že več kot 24 let. Smo kaj na boljšem glede "evaporacije" javnega denarja?