Komentar

Hommage Slovenskemu mladinskemu gledališču, teatru, ki nenehno demokratizira republiko

To je komentar, ki je napisan v imenu gledališkega čustvenega spomina na vse tiste fantastične gledališke umetnike, žive in umrle, ki so se v teh mojih štirih desetletjih prelivali iz enega v drugega vse do danšanjega dne. Oblikovali so se v sijajno, a raznorodno, velikokrat celo v nasprotno celoto. Navkljub pretiranemu doživljanju zmorem tehtno pogledati na osem razvojnih obdobij Mladinskega gledališča, saj sem mu bil ves čas zelo blizu, a v resnici hkrati oddaljen.

09.09.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   SMG   Slovensko mladinsko gledališče   teater   republika   igralci   homagge

Foto: www.borštnikovo.si / Nejc Saje

Slovensko mladinsko gledališče zagotovo stoji v prvih vrstah tistih, ki so in še vedno demokratizirajo republiko.

Postopno prehajanje iz časa v čas, preurejanje nazorov in estetskih tokov v republiki je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja v mestu Ljubljana izoblikovala potrebo po gledališču za mlade gledalce. Tako je glavno mesto dobilo Mladinsko gledališče. Na koncu šestedestih let sem že sedel v njegovem avditoriju, ki je bil poln otročajev široko odprtih oči, ki so z odra poslušali čiste misli. Verjetno bolj jasnih in presvetljenih oči, kot so bile tiste, ni bilo daleč naokoli. Vstopali smo v prelesten gledališki "če bi". "Če bi", potegnjen čez vse! Na začetku sedemdesetih let sem bil že obseden z Vilinčkom z lune, ki so ga takrat uprizarjali v Mladinskem. Da, to je tisti mladenič, ki je bil začasno oropan zdrave pameti in ravno zato je bil ves čas pametno tiho. Mi iz avditorija pa smo z grlatim vpitjem usmerjali svoje majhne in še manjše intuicije v vozlišče zapleta.

 

 

Otroškost in vedrost

 

Vse se je v tistem času razvijalo skladno z mojo željo, ki si je vedno bolj in bolj želela živeti v gledališču. Hej, takrat imel sem šele trinajst let! In že sem naslednje leto postal polnopravni učenec gledališke šole, ki je iz tretjega nadstropja gledala skozi okno na dvorišče Mladinskega teatra, neposredno na vhod za igralce. Na vhod, ki je vodil v veliko zaoderje in na še večji oder. Takrat se mi je vse zdelo ogromno in nadvse pomembno. In zares je bilo in tako je še danes. Takrat si je gledališče še vedno delilo dvorano s kinematografom, famozna Kletna dvorana pa bo odprta šele čez sedem let.

 

V tistem času smo v gledališki šoli z izvrstnim pedagogom pripravljali šolsko produkcijo dramskega teksta Pierra Marivouxa z naslovom Iskreni igralci. Še pomnim, kako bi najraje zavpil čez celo dvorišče Mladinskega - mi smo že pripravljeni!

 

Na nocojšni predstavitvi repertoarja za gledališko sezono 2017/18 gledam s točno tistega dvorišča v tisti dve okni v tretjem nadstropju. Izza oken vidim prostor, ki mi je izoblikoval moje prvotno besedilo gledališke umetnosti in umetnosti nasploh. Ne morete si predstavljati, kakšni odličniki so krožili po tistih stopniščih, polnih bronastih petelinov in ležečih razgaljenih aktov.

 

Vse, kar želim izreči v današnjem komentarju, je posvečeno gloriji gledališča nasploh, ne da bi pri tem omenil eno samo ime. To bo tisto, kar bo najtežje. Menim, da je bilo v Mladinskem sto umetnikov in menim, da jih je bilo še mnogo več. Poleg vseh tistih odličnikov, ki so sploh omogočali gledališko proizvodnjo.

 

Vse v tem komentarju je in bo prežeto s sentimentom, s presežniki in s pridevniki kakovosti in vrstnosti. Bili smo priča našemu odraščanju in preobrazbi. Verjetno bi moral izumiti poseben jezik, ki ne bi vseboval preteklega časa samo zato, da ne bi sredi komentarja okamnel kot solni steber zaradi preintenzivnih čustev, polnih ljubezni in države.

 

 

Odraslost in resnost

 

To je komentar, ki je napisan v imenu gledališkega čustvenega spomina na vse tiste fantastične gledališke umetnike, žive in umrle, ki so se v teh mojih štirih desetletjih prelivali iz enega v drugega vse do danšanjega dne. Oblikovali so se v sijajno, a raznorodno, velikokrat celo v nasprotno celoto. Navkljub pretiranemu doživljanju zmorem tehtno pogledati na osem razvojnih obdobij Mladinskega gledališča, saj sem mu bil ves čas zelo blizu, a v resnici hkrati oddaljen.

 

Velikan Mladinskega gledališča nam je asistentom vedno znova ponavljal: Ker si pameten - premisli. Najpomembneje je, da zmanjšaš svoje doživljanje! Ne pretiravaj. Prav je imel. Toda v današnjem komentarju, ki je posvečen med drugim tudi njemu, nimam takšnega namena. Pretiraval bi rad. Nimam namena nadzirati svojega doživljanja. V štirih desetletjih sem v Mladinskem gledališču zgradil šest gledaliških umetnin. To je malo, a kljub vsemu so to bili zame nadvse pomembni izdelki. Umetnina je kategorija, s katero merijo v Mladinskem gledališče svoje izdelke. To so vrhunski izdelki, ki ne potrebujejo nobenih zunanjih potrditev. Sami sebi so izbira, nikoli to ni bila izsiljena izbira.

 

Mladinsko gledališče je bilo in še vedno je živo darilo mesta Ljubljane novi in modri Evropi. Mladinsko gledališče s svojimi umetniki in produkcijskimi talenti evropeizira gledališče, to je najbolj očitno na gledaliških poteh izven Evrope.

 

 

Zamajati temelje samemu sebi

 

V vseh svojih osmih razvojnih obdobjih je bilo Mladinsko gledališče polno osvobojenih gledaliških gest in dejanj. Vsa so bila in še vedno so zavezana samo umetnosti in nobenemu drugemu gospodarju. S svojim strastnim repertoarjem je gledališče beležilo in še vedno beleži ideološke zakone nesvobode, s svojimi intervencijami iziva in pregreva ideološke fatalnosti. V svojih predstavah umetniki Mladinskega gledališča niso nikoli gradili formalnih skeletov, temeveč so vedno puščali za seboj sledi lastne duhovne in fizične prisotnosti. In ravno o prisotnosti teče beseda.

 

(Bralec komentarja, vprašaj se ali je Mladinsko gledališče pristono v tvoji zavesti. Če ni lahko, brez zadržka prenehaš brati ta komentar.)

 

To ni bil nikoli raznoroden zbir različnih avtorskih poetik, temveč je to gledališče, ki je v vseh svojih izdelkih manifestiralo potrebo po demokratični dikciji. Ne morete si predstavljati, kako težko sem vtipkal besedo - demokracija v to besedilo. Zaradi njene inflacije, zaradi njene zgodovinske degradacije in dnevnega pretvarjanja okrog nje. Toda dejstvo je, da je Mladinsko gledališče bilo v vseh svojih osmih konceptualnih krogih polno demokratične volje. Točno takšne, kot jo mora omogočiti vsaka skupščina polisa. V prostoru mora obstajati popolna svoboda izrekanja. Vse ravni možnega govora morajo imeti priložnost, da so slišane. Tudi tiste, ki si jih ne želimo slišati. Mladinsko gledališče je gradilo novo kritično stvarnost, predvsem pa je zahtevalo od stvarnosti kritično ravnanje.

 

 

Kritičnost, kritičnost in brezpogojna kritika

 

Tukaj ni vprašanje dogovorne vrednosti ali rutinske hvalnice. Nič in nihče ne more biti izvzet kritiškemu pogledu. Mladinsko gledališče je bilo vedno inštrument za operacijo osvobajanja od naših lastnih predstav. S svojim inventarjem, s svojimi orodji je vedno znova zarezalo v poenostavljene predstave. Nenehno je sledilo teži zgodovine in njenim predstavam. Zavedalo se je obvez do zgodovinskih zakonitostih. Zato je brezkompromisno aktiviralo družbeno stvarnost s svojimi aktivnimi konstrukcijami. Umetniki Mladinskega gledališča niso nikoli projecirali v svoje umetnine tisto, kar bi hoteli "drugi videti". Ne želijo in niso bili projekt ali projekcija države, kaj šele, da bi država projektirala njihov repertoar.

 

Mladinsko gledališče svobodno oblikuje svoj gledališki repertoar. Čist človek razume. Kdo vse ni bil v zadnjih petindvajsetih letih "zaslužen" za vzpostavitev nove države. Mladinsko to zagotovo ni bilo, stoji pa v prvih vrstah tistih, ki so demokratizirali republiko. Nikoli ni bilo ujetnik kakršnekoli dogme, še najmanj pa svoje lastne svobode. Če bolje premislimo - umetnost pravzaprav ne obstaja, zagotovo pa obstajajo umetniki! (E.H. Gombric, Zgodovina umetnosti), ki bijejo bitke za svoje priborjene avtonomone cone. Samo v njih je mogoče oblikovati avtonomen gledališki repertoar.

 

Naj ponovim: Mladinsko gledališče zagotovo stoji v prvih vrstah tistih, ki so in še vedno demokratizirajo republiko. To so bili in so še vedno umetniki, ki so gradili resnično res publico!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije
3
07.06.2020 01:00
Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.430
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.188
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.549
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.251
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.148
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.908
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.196
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.076
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.762
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.575