Komentar

Pahorjevanje

Največji dosežek "pahorjevanja" na funkciji predsednika države je ta, da je Borut P. uspel skoraj vso javnost prepričati, da je najvišji politični položaj v Sloveniji enakovreden povprečno spremljanemu instagram profilu nadobudne starlete. No, zasluge - bodimo pošteni - niso zgolj njegove.

10.09.2017 11:00
Piše: Draško Golubar
Ključne besede:   predsednik   Slovenija   volitve   Borut Pahor   Demos   Nemčija   ustava   Milan Kučan

Foto: Mediaspeed

Pahorjev največji dosežek je banalizacija najvišje voljene funkcije v državi.

Izvirni greh na poti razvrednotenja predsedniške funkcije leži tudi v njeni ustavno-pravni zasnovi. Ko so večinoma demosovi kadri v začetku devetdesetih tlakovali pot novi državi, so h kopiji nemškega sistema predsedniških volitev dodali splošne volitve. V Nemčiji, kot vemo, predsednika (iz)voli zvezni parlament. Namen take rešitve leži verjetno v dejstvu, da je predsednikova vloga toliko bolj sistemsko vpeta v delovanje parlamentarnih strank v vlogi posrednika med različnimi parlamentarnimi frakcijami. Zvezni predsednik je na koncu vedno kompromis med najmočnejšima strankama, med "rdečimi" in "črnimi". Slovenski sistem, na drugi strani, je dodelan ravno toliko, da predsednika izbiramo na splošnih volitvah, njegova pooblastila pa niso kaj dosti drugačna od tistih, ki jih ima njegov v parlamentu izvoljeni nemški kolega. In to je zelo pomembna razlika. A k njej se še vrnemo. 

 

Nekateri trdijo, da  razlog take vpetosti v sistem leži v dejstvu, da so pisci slovenske ustave želeli maksimalno omejiti predstojnosti Milana Kučana, ki je bil nedvomno najmočnejši kandidat, kar je tudi dokazal z dvema mandatoma na predsedniškem mestu. Janez Drnovšek, ki ga je nasledil, je funkcijo opravljal vrhunsko. Državniško. Spomnimo se le na njegovo posredovanje v Ambrusu. Ali pa intervencije v Sudanu, ko je bilo treba rešiti Toma Križnarja in internacionalizirati vprašanje genocida nad Nubami.

 

Birokratski, vzvišeni pristop Drnovškovega naslednika Danila Türka je tlakoval pot za vzpon Boruta Pahorja, ki je bil po verjetno najslabšem mandatu predsednika vlade v kratki zgodovini naše države za nagrado izvoljen na najvišji politični položaj v državi. Kot bivši priložnostni maneken, ravno dovolj samovšečen in vajen nastopanja, je predsedniško funkcijo - tako kot pred tem mandatarstvo - "približal" ljudem s serijo bizarnih pahorizmov, antoloških instagram utrinkov in celo nastopanj v zabavni oddaji največje komercialne televizije.

 

Njegov največji dosežek je torej banalizacija najvišje voljene funkcije v državi. Če še nekako razumemo javnost, ki ob takem predsedniku prvo funkcijo v državi jemlje kot velikanski resničnostni šov, je toliko težje razumeti novinarje, ki trmasto omejujejo predsedniške kandidate le z vprašanji, ki so striktno povezana z ustavnimi pristojnostmi. Zdi se, kot da vsi v tej državi jemljemo predsedniško funkcijo kot nebodigatreba stranski humoristični lik v maratonskih holywoodskih serijah. Težava je, da s takim odnosom pravzaprav kažemo odnos do države kot take - ker kdo za božjo voljo pa simbolno predstavlja države, če ne ravno predsednik?! In to je predsednik, ki je (iz)voljen na splošnih, tajnih volitvah, kar mu prinaša največjo politično legitimiteto v državi. 

  

Glavna težava Pahorjevih protikandidatov na letošnjih volitvah je ta, da se je v javnosti "pahorjanstvo" toliko utrdilo, da je glavna predvolilna mantra postalo prepričanje, da je predsednik brezzobi tiger. Pojav kandidatov, ki za razliko od Pahorja celo imajo program, ki ni vezan le na nastavljanje fotoaparatom in občasnih opravljanj dela na črno, odpira možnost, da spregledamo in da (predvsem mediji) z aktivnim razumevanjem predsedniške funkcije pridemo do kvalitativnega preskoka v zavedanju, da si funkcija predsednika republike zasluži določen "rešpekt", kot se temu reče.

 

Potrebujemo predsednika ali predsednico, ki bo aktivno in zrelo zastopal(a) najvišji javni interes. Ki bo znal(a) izkoristiti ogromno neformalno moč, ki jo predsedništvo nudi. Nekoga, ki bo učinkovit in predvsem delaven. Nekoga, ki bo čas porabil za bolj pomembne stvari, kot je instagram. Nekoga, ki na koncu koncev ni mamin sinko in ki svojega javnega delovanja ne bo 24 ur na dan izkoriščal le zase in za zadovoljevanje svojega potlačenega ega iz otroštva.

 

Če se vrnem k paraleli iz Hollywooda: potrebujemo moža ali žensko, ki bo kot lik predsednikovega dvojnika iz filma Dave. Torej nekoga, ki tudi kot predsednik ohrani vso človeško toplino, empatijo in predvse, sposobnost ostati normalen v tem vedno bolj ponorelem svetu.

 

 

Draško Golubar je odgovorni urednik spletnega portala Regional Obala.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,592
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,296
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,699
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,504
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 2,014
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,950
07/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 1,097
08/
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
Uredništvo
Ogledov: 1,144
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 733
10/
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
Božo Cerar
Ogledov: 592