Komentar

O indeksu ekonomske svobode in lestvicah, ki jih gre jemati z rezervo

Med svetovnimi novicami se pogosto pojavljajo tudi podatki o razvrstitvi držav po različnih kriterijih. Med najbolj znanimi so lestvice o zaznavanju korupcije, konkurenčnosti držav, sreči ipd. Nedavno smo lahko zasledili tudi lestvico o ekonomski svobodi. Ta je bila omenjena tudi na portalu+. Lestvico že dolga leta izračunava in objavlja ameriška ustanova Heritage Foundation. Po tej lestvici se uvrščamo dokaj slabo, nekje na sredino, med Burkino Fasso in Nikaragvo. Takšne uvrstitve so seveda vedno priročno sredstvo za potrjevanje v prepričanju, da je v Sloveniji (skoraj) vse narobe.

11.09.2017 20:13
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Heritage Fundation   indeks ekonomske svobode   Slovenija   Evropa

S stališča ekonomske svobode se razume odprta ekonomija kot okolje, v katerem je vloga države minimalna. Po teh kriterij je celo Švedska "ekonomsko manj svobodna država".

Ker takšna uvrstitev vseeno preseneča, me je zanimalo, kateri kriteriji so najmočneje vplivali na tako nizko zbrano število točk. Indeks ekonomske svobode (vir) naj bi sicer meril predvsem odprtost gospodarstva posameznih držav, torej svobodo podjetij, reguliranost v državi ter tudi finančno zdravje države. Pri izračunu upoštevajo 12 kriterijev, s katerimi merijo omenjeno svobodo podjetništva, kot so sodno varstvo, obdavčitev, svobodno trgovino, investicijske in finančne omejitve, delavske pravice, državne izdatke in podobno. Pri tem uporabljajo statistične podatke različnih mednarodnih institucij (IMF, OECD, World Bank ...) in predvsem ameriških raziskovalnih centrov ter tudi različne zbirke ocenjevanj stanja po državah. Slednje temeljijo na percepciji, zaznavanju ljudi, prvi pa so merljivi, številčni podatki. Vseh 12 kriterijev ocenjujejo s točkami od 0 do 100 (100 pomeni najboljši dosežek), njihovo povprečje pa da končni rezultat, po katerem se države razvrstijo.

 

Slovenija se pri večini omenjenih kriterijev giblje nekje na povprečju evropskih držav. Na način kot določa metodologija smo pričakovano nižje npr. pri obdavčitvi (razlog visoka obdavčitev dela), pri sodni učinkovitosti ter tudi pri državnih izdatkih. S stališča ekonomske svobode se razume odprta ekonomija kot okolje, v katerem je vloga države minimalna. Zato se na primer tudi Švedska po tem kriteriju uvršča med "ekonomsko manj svobodne države". Zanimivo, da pa imamo nadpovprečno število točk, po kriteriju s katerim merijo svobodo delovanja podjetij ("Business freedom"), kar sicer pogosto ocenjujemo kot negativno značilnost Slovenije. Enako so nam dodelili več točk, kot velja v povprečju za evropske države pri svobodi zaposlovanja ("Labor freedom", kjer vemo, da je prisotnih največ pripomb s strani podjetniškega sektorja. Najbrž to izhaja tudi iz dejstva, da so delavske pravice v Evropi še vedno dokaj visoko obravnavane.

 

 

Kriterij, ki bistveno pokvari našo uvrstitev, pa je finančno stanje države. Večina evropskih držav dosega med 70 in 95 točk, Sloveniji pa so namerili samo 6,1 točke. Po metodologiji za izračun tega kriterija upoštevajo proračunski deficit ter obseg javnega dolga. Javni dolg Slovenije se je po letu 2008 res močno povečal, a tudi po tem povečanju smo nekje na povprečju držav Evropske Unije s tendenco upadanja. Zaradi tega vsekakor ni opravičljivo, da bi bil izračunan rezultat tako nizek.

 

Pri proračunskem deficitu (primanjkljaju) pa upoštevajo povprečje zadnjih treh let in če so za objavljen indeks ekonomske svobode leta 2017 zajeli obdobje 2013 - 2015 (pojasnila ni), bi bila številka res najnižja, enaka grški. V letu 2013 smo med proračunski primanjkljaj namreč upoštevali tudi stroške sanacije bančnega sistema. Vemo pa, da so aktualna gibanja v javnih financah dokaj dobra, da so precejšnjih izgledi, da bomo v letošnjem letu mogoče celo prvič v presežku in s tega vidika je upoštevanje tako starih podatkov dokaj neustrezno. A tudi če sprejmemo, da se uporablja enotna metodologija, ima Grčija po tem kriteriju 58 točk, Slovenija pa 6 (!). Italija s podobnim primanjkljajem zadnjih treh let ter precej višjim dolgom dosega na primer 70 točk. Te številke kažejo, da je v primeru Slovenije prišlo ali do računske napake (vsaj desetkrat prenizek izračun) ali pa po nekem nepojasnjenem računu in algoritmu pridejo do takšnega nelogičnega zaključka.

 

 

Karkoli je že razlog - če bi za Slovenijo upoštevali nek objektivno pričakovan rezultat samo za kriterij fiskalne stabilnosti države, bi se na skupni lestvici uvrstili kakih 30 mest višje. Po podatkih na primer OECD je finančni položaj naše države bistveno bolj ugoden, saj pri dolgu upoštevajo tudi premoženje države in po kriteriju neto dolga smo na primer med najboljšimi v Evropi.

 

Takšen natančnejši vpogled torej pokaže, da ima izračun resne pomanjkljivosti, zaradi česar je uporaba rezultatov omejena. Ne zato, ker nam rezultati ne ustrezajo (kot bodo hitro napisali kritiki), temveč ker izračuni kažejo na določene nesporne nelogičnosti. Glede tega izračuna sem celo poslal vprašanje avtorjem, a odgovora razumljivo ni bilo (seveda si tudi to vsakdo lahko razlaga po svoje).

 

Seveda pa se ob izračunu Indeksa ekonomske svobode lahko še v osnovi postavi vprašanje, kaj ta indeks sploh pomeni. Prisotne so namreč precej pogoste ocene, da večja ekonomska svoboda, bolj svobodno delovanje podjetij in manj države regulative še ne pomenijo tudi hitrejšega gospodarskega napredka in blaginje državljanov. To ugotavljajo nekatere zelo ugledne institucije in tudi konkretne analize teh indeksov ter gospodarske rasti ne kažejo neke večje povezanosti.

 

Verjetno je temu vzrok tudi v Fundaciji, ki objavlja to lestvico. Heritage Fundation se namreč že sama predstavlja kot največja in tudi najbolj široko podprta konservativna raziskovalna in izobraževalna ameriška ustanova. Kot trdnjava ameriškega konservativnega gibanja vse od ustanovitve leta 1973. In njihova usmeritev so svobodna podjetja, omejeno delovanje vlade ter individualna svoboda za kar se "borijo vsak dan". V tem duhu je seveda sestavljena tudi obravnavana lestvica, zaradi česar se ne bi čudil, da ima takšen izračun za Slovenijo lahko tudi kakšno drugo ozadje (čeprav najbrž zanje tako nismo pomembni).

 

Vsekakor torej precej uglednih institucij ugotavlja, da se usmeritve v svobodnejšo ekonomijo brez ustreznega nadzora države v zadnjih desetletjih niso najbolj izkazale. V Združenih državah se je konservativno podprta politika zniževanja obdavčitve ter umika države odrazila predvsem v večji razslojenosti in ne hitrejši rasti, kot je bil proklamirani cilj. Takšna gibanja kažejo na upravičen in nujen tudi ustrezen državni nadzor. Zaradi tega je potrebno takšne lestvice upoštevati z določeno rezervo.

 

Glede na omenjen nelogičen izračun za Slovenijo pa še posebej. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
4
28.10.2020 21:50
Koronakriza in z njo povezani ukrepi, med katerimi so marsikje čedalje hujše omejitve in prepovedi, bodo vedno bolj negativno ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.990
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.652
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.312
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.535
05/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.732
06/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.261
07/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.482
08/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.212
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.741
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.080