Komentar

O indeksu ekonomske svobode in lestvicah, ki jih gre jemati z rezervo

Med svetovnimi novicami se pogosto pojavljajo tudi podatki o razvrstitvi držav po različnih kriterijih. Med najbolj znanimi so lestvice o zaznavanju korupcije, konkurenčnosti držav, sreči ipd. Nedavno smo lahko zasledili tudi lestvico o ekonomski svobodi. Ta je bila omenjena tudi na portalu+. Lestvico že dolga leta izračunava in objavlja ameriška ustanova Heritage Foundation. Po tej lestvici se uvrščamo dokaj slabo, nekje na sredino, med Burkino Fasso in Nikaragvo. Takšne uvrstitve so seveda vedno priročno sredstvo za potrjevanje v prepričanju, da je v Sloveniji (skoraj) vse narobe.

11.09.2017 20:13
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Heritage Fundation   indeks ekonomske svobode   Slovenija   Evropa

S stališča ekonomske svobode se razume odprta ekonomija kot okolje, v katerem je vloga države minimalna. Po teh kriterij je celo Švedska "ekonomsko manj svobodna država".

Ker takšna uvrstitev vseeno preseneča, me je zanimalo, kateri kriteriji so najmočneje vplivali na tako nizko zbrano število točk. Indeks ekonomske svobode (vir) naj bi sicer meril predvsem odprtost gospodarstva posameznih držav, torej svobodo podjetij, reguliranost v državi ter tudi finančno zdravje države. Pri izračunu upoštevajo 12 kriterijev, s katerimi merijo omenjeno svobodo podjetništva, kot so sodno varstvo, obdavčitev, svobodno trgovino, investicijske in finančne omejitve, delavske pravice, državne izdatke in podobno. Pri tem uporabljajo statistične podatke različnih mednarodnih institucij (IMF, OECD, World Bank ...) in predvsem ameriških raziskovalnih centrov ter tudi različne zbirke ocenjevanj stanja po državah. Slednje temeljijo na percepciji, zaznavanju ljudi, prvi pa so merljivi, številčni podatki. Vseh 12 kriterijev ocenjujejo s točkami od 0 do 100 (100 pomeni najboljši dosežek), njihovo povprečje pa da končni rezultat, po katerem se države razvrstijo.

 

Slovenija se pri večini omenjenih kriterijev giblje nekje na povprečju evropskih držav. Na način kot določa metodologija smo pričakovano nižje npr. pri obdavčitvi (razlog visoka obdavčitev dela), pri sodni učinkovitosti ter tudi pri državnih izdatkih. S stališča ekonomske svobode se razume odprta ekonomija kot okolje, v katerem je vloga države minimalna. Zato se na primer tudi Švedska po tem kriteriju uvršča med "ekonomsko manj svobodne države". Zanimivo, da pa imamo nadpovprečno število točk, po kriteriju s katerim merijo svobodo delovanja podjetij ("Business freedom"), kar sicer pogosto ocenjujemo kot negativno značilnost Slovenije. Enako so nam dodelili več točk, kot velja v povprečju za evropske države pri svobodi zaposlovanja ("Labor freedom", kjer vemo, da je prisotnih največ pripomb s strani podjetniškega sektorja. Najbrž to izhaja tudi iz dejstva, da so delavske pravice v Evropi še vedno dokaj visoko obravnavane.

 

 

Kriterij, ki bistveno pokvari našo uvrstitev, pa je finančno stanje države. Večina evropskih držav dosega med 70 in 95 točk, Sloveniji pa so namerili samo 6,1 točke. Po metodologiji za izračun tega kriterija upoštevajo proračunski deficit ter obseg javnega dolga. Javni dolg Slovenije se je po letu 2008 res močno povečal, a tudi po tem povečanju smo nekje na povprečju držav Evropske Unije s tendenco upadanja. Zaradi tega vsekakor ni opravičljivo, da bi bil izračunan rezultat tako nizek.

 

Pri proračunskem deficitu (primanjkljaju) pa upoštevajo povprečje zadnjih treh let in če so za objavljen indeks ekonomske svobode leta 2017 zajeli obdobje 2013 - 2015 (pojasnila ni), bi bila številka res najnižja, enaka grški. V letu 2013 smo med proračunski primanjkljaj namreč upoštevali tudi stroške sanacije bančnega sistema. Vemo pa, da so aktualna gibanja v javnih financah dokaj dobra, da so precejšnjih izgledi, da bomo v letošnjem letu mogoče celo prvič v presežku in s tega vidika je upoštevanje tako starih podatkov dokaj neustrezno. A tudi če sprejmemo, da se uporablja enotna metodologija, ima Grčija po tem kriteriju 58 točk, Slovenija pa 6 (!). Italija s podobnim primanjkljajem zadnjih treh let ter precej višjim dolgom dosega na primer 70 točk. Te številke kažejo, da je v primeru Slovenije prišlo ali do računske napake (vsaj desetkrat prenizek izračun) ali pa po nekem nepojasnjenem računu in algoritmu pridejo do takšnega nelogičnega zaključka.

 

 

Karkoli je že razlog - če bi za Slovenijo upoštevali nek objektivno pričakovan rezultat samo za kriterij fiskalne stabilnosti države, bi se na skupni lestvici uvrstili kakih 30 mest višje. Po podatkih na primer OECD je finančni položaj naše države bistveno bolj ugoden, saj pri dolgu upoštevajo tudi premoženje države in po kriteriju neto dolga smo na primer med najboljšimi v Evropi.

 

Takšen natančnejši vpogled torej pokaže, da ima izračun resne pomanjkljivosti, zaradi česar je uporaba rezultatov omejena. Ne zato, ker nam rezultati ne ustrezajo (kot bodo hitro napisali kritiki), temveč ker izračuni kažejo na določene nesporne nelogičnosti. Glede tega izračuna sem celo poslal vprašanje avtorjem, a odgovora razumljivo ni bilo (seveda si tudi to vsakdo lahko razlaga po svoje).

 

Seveda pa se ob izračunu Indeksa ekonomske svobode lahko še v osnovi postavi vprašanje, kaj ta indeks sploh pomeni. Prisotne so namreč precej pogoste ocene, da večja ekonomska svoboda, bolj svobodno delovanje podjetij in manj države regulative še ne pomenijo tudi hitrejšega gospodarskega napredka in blaginje državljanov. To ugotavljajo nekatere zelo ugledne institucije in tudi konkretne analize teh indeksov ter gospodarske rasti ne kažejo neke večje povezanosti.

 

Verjetno je temu vzrok tudi v Fundaciji, ki objavlja to lestvico. Heritage Fundation se namreč že sama predstavlja kot največja in tudi najbolj široko podprta konservativna raziskovalna in izobraževalna ameriška ustanova. Kot trdnjava ameriškega konservativnega gibanja vse od ustanovitve leta 1973. In njihova usmeritev so svobodna podjetja, omejeno delovanje vlade ter individualna svoboda za kar se "borijo vsak dan". V tem duhu je seveda sestavljena tudi obravnavana lestvica, zaradi česar se ne bi čudil, da ima takšen izračun za Slovenijo lahko tudi kakšno drugo ozadje (čeprav najbrž zanje tako nismo pomembni).

 

Vsekakor torej precej uglednih institucij ugotavlja, da se usmeritve v svobodnejšo ekonomijo brez ustreznega nadzora države v zadnjih desetletjih niso najbolj izkazale. V Združenih državah se je konservativno podprta politika zniževanja obdavčitve ter umika države odrazila predvsem v večji razslojenosti in ne hitrejši rasti, kot je bil proklamirani cilj. Takšna gibanja kažejo na upravičen in nujen tudi ustrezen državni nadzor. Zaradi tega je potrebno takšne lestvice upoštevati z določeno rezervo.

 

Glede na omenjen nelogičen izračun za Slovenijo pa še posebej. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
6
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,226
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,629
03/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,494
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,899
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,585
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,244
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,052
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,174
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 867
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 817