Komentar

O indeksu ekonomske svobode in lestvicah, ki jih gre jemati z rezervo

Med svetovnimi novicami se pogosto pojavljajo tudi podatki o razvrstitvi držav po različnih kriterijih. Med najbolj znanimi so lestvice o zaznavanju korupcije, konkurenčnosti držav, sreči ipd. Nedavno smo lahko zasledili tudi lestvico o ekonomski svobodi. Ta je bila omenjena tudi na portalu+. Lestvico že dolga leta izračunava in objavlja ameriška ustanova Heritage Foundation. Po tej lestvici se uvrščamo dokaj slabo, nekje na sredino, med Burkino Fasso in Nikaragvo. Takšne uvrstitve so seveda vedno priročno sredstvo za potrjevanje v prepričanju, da je v Sloveniji (skoraj) vse narobe.

11.09.2017 20:13
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Heritage Fundation   indeks ekonomske svobode   Slovenija   Evropa

S stališča ekonomske svobode se razume odprta ekonomija kot okolje, v katerem je vloga države minimalna. Po teh kriterij je celo Švedska "ekonomsko manj svobodna država".

Ker takšna uvrstitev vseeno preseneča, me je zanimalo, kateri kriteriji so najmočneje vplivali na tako nizko zbrano število točk. Indeks ekonomske svobode (vir) naj bi sicer meril predvsem odprtost gospodarstva posameznih držav, torej svobodo podjetij, reguliranost v državi ter tudi finančno zdravje države. Pri izračunu upoštevajo 12 kriterijev, s katerimi merijo omenjeno svobodo podjetništva, kot so sodno varstvo, obdavčitev, svobodno trgovino, investicijske in finančne omejitve, delavske pravice, državne izdatke in podobno. Pri tem uporabljajo statistične podatke različnih mednarodnih institucij (IMF, OECD, World Bank ...) in predvsem ameriških raziskovalnih centrov ter tudi različne zbirke ocenjevanj stanja po državah. Slednje temeljijo na percepciji, zaznavanju ljudi, prvi pa so merljivi, številčni podatki. Vseh 12 kriterijev ocenjujejo s točkami od 0 do 100 (100 pomeni najboljši dosežek), njihovo povprečje pa da končni rezultat, po katerem se države razvrstijo.

 

Slovenija se pri večini omenjenih kriterijev giblje nekje na povprečju evropskih držav. Na način kot določa metodologija smo pričakovano nižje npr. pri obdavčitvi (razlog visoka obdavčitev dela), pri sodni učinkovitosti ter tudi pri državnih izdatkih. S stališča ekonomske svobode se razume odprta ekonomija kot okolje, v katerem je vloga države minimalna. Zato se na primer tudi Švedska po tem kriteriju uvršča med "ekonomsko manj svobodne države". Zanimivo, da pa imamo nadpovprečno število točk, po kriteriju s katerim merijo svobodo delovanja podjetij ("Business freedom"), kar sicer pogosto ocenjujemo kot negativno značilnost Slovenije. Enako so nam dodelili več točk, kot velja v povprečju za evropske države pri svobodi zaposlovanja ("Labor freedom", kjer vemo, da je prisotnih največ pripomb s strani podjetniškega sektorja. Najbrž to izhaja tudi iz dejstva, da so delavske pravice v Evropi še vedno dokaj visoko obravnavane.

 

 

Kriterij, ki bistveno pokvari našo uvrstitev, pa je finančno stanje države. Večina evropskih držav dosega med 70 in 95 točk, Sloveniji pa so namerili samo 6,1 točke. Po metodologiji za izračun tega kriterija upoštevajo proračunski deficit ter obseg javnega dolga. Javni dolg Slovenije se je po letu 2008 res močno povečal, a tudi po tem povečanju smo nekje na povprečju držav Evropske Unije s tendenco upadanja. Zaradi tega vsekakor ni opravičljivo, da bi bil izračunan rezultat tako nizek.

 

Pri proračunskem deficitu (primanjkljaju) pa upoštevajo povprečje zadnjih treh let in če so za objavljen indeks ekonomske svobode leta 2017 zajeli obdobje 2013 - 2015 (pojasnila ni), bi bila številka res najnižja, enaka grški. V letu 2013 smo med proračunski primanjkljaj namreč upoštevali tudi stroške sanacije bančnega sistema. Vemo pa, da so aktualna gibanja v javnih financah dokaj dobra, da so precejšnjih izgledi, da bomo v letošnjem letu mogoče celo prvič v presežku in s tega vidika je upoštevanje tako starih podatkov dokaj neustrezno. A tudi če sprejmemo, da se uporablja enotna metodologija, ima Grčija po tem kriteriju 58 točk, Slovenija pa 6 (!). Italija s podobnim primanjkljajem zadnjih treh let ter precej višjim dolgom dosega na primer 70 točk. Te številke kažejo, da je v primeru Slovenije prišlo ali do računske napake (vsaj desetkrat prenizek izračun) ali pa po nekem nepojasnjenem računu in algoritmu pridejo do takšnega nelogičnega zaključka.

 

 

Karkoli je že razlog - če bi za Slovenijo upoštevali nek objektivno pričakovan rezultat samo za kriterij fiskalne stabilnosti države, bi se na skupni lestvici uvrstili kakih 30 mest višje. Po podatkih na primer OECD je finančni položaj naše države bistveno bolj ugoden, saj pri dolgu upoštevajo tudi premoženje države in po kriteriju neto dolga smo na primer med najboljšimi v Evropi.

 

Takšen natančnejši vpogled torej pokaže, da ima izračun resne pomanjkljivosti, zaradi česar je uporaba rezultatov omejena. Ne zato, ker nam rezultati ne ustrezajo (kot bodo hitro napisali kritiki), temveč ker izračuni kažejo na določene nesporne nelogičnosti. Glede tega izračuna sem celo poslal vprašanje avtorjem, a odgovora razumljivo ni bilo (seveda si tudi to vsakdo lahko razlaga po svoje).

 

Seveda pa se ob izračunu Indeksa ekonomske svobode lahko še v osnovi postavi vprašanje, kaj ta indeks sploh pomeni. Prisotne so namreč precej pogoste ocene, da večja ekonomska svoboda, bolj svobodno delovanje podjetij in manj države regulative še ne pomenijo tudi hitrejšega gospodarskega napredka in blaginje državljanov. To ugotavljajo nekatere zelo ugledne institucije in tudi konkretne analize teh indeksov ter gospodarske rasti ne kažejo neke večje povezanosti.

 

Verjetno je temu vzrok tudi v Fundaciji, ki objavlja to lestvico. Heritage Fundation se namreč že sama predstavlja kot največja in tudi najbolj široko podprta konservativna raziskovalna in izobraževalna ameriška ustanova. Kot trdnjava ameriškega konservativnega gibanja vse od ustanovitve leta 1973. In njihova usmeritev so svobodna podjetja, omejeno delovanje vlade ter individualna svoboda za kar se "borijo vsak dan". V tem duhu je seveda sestavljena tudi obravnavana lestvica, zaradi česar se ne bi čudil, da ima takšen izračun za Slovenijo lahko tudi kakšno drugo ozadje (čeprav najbrž zanje tako nismo pomembni).

 

Vsekakor torej precej uglednih institucij ugotavlja, da se usmeritve v svobodnejšo ekonomijo brez ustreznega nadzora države v zadnjih desetletjih niso najbolj izkazale. V Združenih državah se je konservativno podprta politika zniževanja obdavčitve ter umika države odrazila predvsem v večji razslojenosti in ne hitrejši rasti, kot je bil proklamirani cilj. Takšna gibanja kažejo na upravičen in nujen tudi ustrezen državni nadzor. Zaradi tega je potrebno takšne lestvice upoštevati z določeno rezervo.

 

Glede na omenjen nelogičen izračun za Slovenijo pa še posebej. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,087
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,424
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,237
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,578
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,773
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,708
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,532
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,445
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,515
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 812