Komentar

O indeksu ekonomske svobode in lestvicah, ki jih gre jemati z rezervo

Med svetovnimi novicami se pogosto pojavljajo tudi podatki o razvrstitvi držav po različnih kriterijih. Med najbolj znanimi so lestvice o zaznavanju korupcije, konkurenčnosti držav, sreči ipd. Nedavno smo lahko zasledili tudi lestvico o ekonomski svobodi. Ta je bila omenjena tudi na portalu+. Lestvico že dolga leta izračunava in objavlja ameriška ustanova Heritage Foundation. Po tej lestvici se uvrščamo dokaj slabo, nekje na sredino, med Burkino Fasso in Nikaragvo. Takšne uvrstitve so seveda vedno priročno sredstvo za potrjevanje v prepričanju, da je v Sloveniji (skoraj) vse narobe.

11.09.2017 20:13
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Heritage Fundation   indeks ekonomske svobode   Slovenija   Evropa

S stališča ekonomske svobode se razume odprta ekonomija kot okolje, v katerem je vloga države minimalna. Po teh kriterij je celo Švedska "ekonomsko manj svobodna država".

Ker takšna uvrstitev vseeno preseneča, me je zanimalo, kateri kriteriji so najmočneje vplivali na tako nizko zbrano število točk. Indeks ekonomske svobode (vir) naj bi sicer meril predvsem odprtost gospodarstva posameznih držav, torej svobodo podjetij, reguliranost v državi ter tudi finančno zdravje države. Pri izračunu upoštevajo 12 kriterijev, s katerimi merijo omenjeno svobodo podjetništva, kot so sodno varstvo, obdavčitev, svobodno trgovino, investicijske in finančne omejitve, delavske pravice, državne izdatke in podobno. Pri tem uporabljajo statistične podatke različnih mednarodnih institucij (IMF, OECD, World Bank ...) in predvsem ameriških raziskovalnih centrov ter tudi različne zbirke ocenjevanj stanja po državah. Slednje temeljijo na percepciji, zaznavanju ljudi, prvi pa so merljivi, številčni podatki. Vseh 12 kriterijev ocenjujejo s točkami od 0 do 100 (100 pomeni najboljši dosežek), njihovo povprečje pa da končni rezultat, po katerem se države razvrstijo.

 

Slovenija se pri večini omenjenih kriterijev giblje nekje na povprečju evropskih držav. Na način kot določa metodologija smo pričakovano nižje npr. pri obdavčitvi (razlog visoka obdavčitev dela), pri sodni učinkovitosti ter tudi pri državnih izdatkih. S stališča ekonomske svobode se razume odprta ekonomija kot okolje, v katerem je vloga države minimalna. Zato se na primer tudi Švedska po tem kriteriju uvršča med "ekonomsko manj svobodne države". Zanimivo, da pa imamo nadpovprečno število točk, po kriteriju s katerim merijo svobodo delovanja podjetij ("Business freedom"), kar sicer pogosto ocenjujemo kot negativno značilnost Slovenije. Enako so nam dodelili več točk, kot velja v povprečju za evropske države pri svobodi zaposlovanja ("Labor freedom", kjer vemo, da je prisotnih največ pripomb s strani podjetniškega sektorja. Najbrž to izhaja tudi iz dejstva, da so delavske pravice v Evropi še vedno dokaj visoko obravnavane.

 

 

Kriterij, ki bistveno pokvari našo uvrstitev, pa je finančno stanje države. Večina evropskih držav dosega med 70 in 95 točk, Sloveniji pa so namerili samo 6,1 točke. Po metodologiji za izračun tega kriterija upoštevajo proračunski deficit ter obseg javnega dolga. Javni dolg Slovenije se je po letu 2008 res močno povečal, a tudi po tem povečanju smo nekje na povprečju držav Evropske Unije s tendenco upadanja. Zaradi tega vsekakor ni opravičljivo, da bi bil izračunan rezultat tako nizek.

 

Pri proračunskem deficitu (primanjkljaju) pa upoštevajo povprečje zadnjih treh let in če so za objavljen indeks ekonomske svobode leta 2017 zajeli obdobje 2013 - 2015 (pojasnila ni), bi bila številka res najnižja, enaka grški. V letu 2013 smo med proračunski primanjkljaj namreč upoštevali tudi stroške sanacije bančnega sistema. Vemo pa, da so aktualna gibanja v javnih financah dokaj dobra, da so precejšnjih izgledi, da bomo v letošnjem letu mogoče celo prvič v presežku in s tega vidika je upoštevanje tako starih podatkov dokaj neustrezno. A tudi če sprejmemo, da se uporablja enotna metodologija, ima Grčija po tem kriteriju 58 točk, Slovenija pa 6 (!). Italija s podobnim primanjkljajem zadnjih treh let ter precej višjim dolgom dosega na primer 70 točk. Te številke kažejo, da je v primeru Slovenije prišlo ali do računske napake (vsaj desetkrat prenizek izračun) ali pa po nekem nepojasnjenem računu in algoritmu pridejo do takšnega nelogičnega zaključka.

 

 

Karkoli je že razlog - če bi za Slovenijo upoštevali nek objektivno pričakovan rezultat samo za kriterij fiskalne stabilnosti države, bi se na skupni lestvici uvrstili kakih 30 mest višje. Po podatkih na primer OECD je finančni položaj naše države bistveno bolj ugoden, saj pri dolgu upoštevajo tudi premoženje države in po kriteriju neto dolga smo na primer med najboljšimi v Evropi.

 

Takšen natančnejši vpogled torej pokaže, da ima izračun resne pomanjkljivosti, zaradi česar je uporaba rezultatov omejena. Ne zato, ker nam rezultati ne ustrezajo (kot bodo hitro napisali kritiki), temveč ker izračuni kažejo na določene nesporne nelogičnosti. Glede tega izračuna sem celo poslal vprašanje avtorjem, a odgovora razumljivo ni bilo (seveda si tudi to vsakdo lahko razlaga po svoje).

 

Seveda pa se ob izračunu Indeksa ekonomske svobode lahko še v osnovi postavi vprašanje, kaj ta indeks sploh pomeni. Prisotne so namreč precej pogoste ocene, da večja ekonomska svoboda, bolj svobodno delovanje podjetij in manj države regulative še ne pomenijo tudi hitrejšega gospodarskega napredka in blaginje državljanov. To ugotavljajo nekatere zelo ugledne institucije in tudi konkretne analize teh indeksov ter gospodarske rasti ne kažejo neke večje povezanosti.

 

Verjetno je temu vzrok tudi v Fundaciji, ki objavlja to lestvico. Heritage Fundation se namreč že sama predstavlja kot največja in tudi najbolj široko podprta konservativna raziskovalna in izobraževalna ameriška ustanova. Kot trdnjava ameriškega konservativnega gibanja vse od ustanovitve leta 1973. In njihova usmeritev so svobodna podjetja, omejeno delovanje vlade ter individualna svoboda za kar se "borijo vsak dan". V tem duhu je seveda sestavljena tudi obravnavana lestvica, zaradi česar se ne bi čudil, da ima takšen izračun za Slovenijo lahko tudi kakšno drugo ozadje (čeprav najbrž zanje tako nismo pomembni).

 

Vsekakor torej precej uglednih institucij ugotavlja, da se usmeritve v svobodnejšo ekonomijo brez ustreznega nadzora države v zadnjih desetletjih niso najbolj izkazale. V Združenih državah se je konservativno podprta politika zniževanja obdavčitve ter umika države odrazila predvsem v večji razslojenosti in ne hitrejši rasti, kot je bil proklamirani cilj. Takšna gibanja kažejo na upravičen in nujen tudi ustrezen državni nadzor. Zaradi tega je potrebno takšne lestvice upoštevati z določeno rezervo.

 

Glede na omenjen nelogičen izračun za Slovenijo pa še posebej. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
4
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,530
02/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,746
03/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,365
04/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,168
05/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,463
06/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 966
07/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,223
08/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,119
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,218
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,157