Predstavniki Slovenije so na zadnjem ministrskem srečanju članic zveze NATO zaveznikom obljubili, da bo naša država kot glavni paket svojih zmogljivosti izoblikovala dve srednji bataljonski bojni skupini (BBSK). Prvo do leta 2022, drugo do leta 2025, zgradila pa ju bo na platformi 8x8. Generalštab Slovenske vojske (GŠSV) je že izdelal predinvesticijsko zasnovo in investicijski program o nabavi osemkolesnikov, vendar pa so določene zahteve in podrobnosti v teh dokumentih zelo razburile nekatere visoke častnike Slovenske vojske (SV). Pri nabavi osemkolesnikov vlada Mira Cerarja očitno ubira že utečene poti: še preden je bil razpis objavljen, so iz vrha obrambnega ministrstva in SV pricurljale informacije, da je finska Patria tudi pri zadnjem razpisu pravzaprav "že v naprej izbrana" - in to navkljub evropskim direktivam, ki zahtevajo izločitev iz javnih razpisov tistih ponudnikov, ki so bili vpleteni v korupcijo in prirejanje preteklih razpisov. O tem smo že poročali na portalu+, podobne informacije pa so objavili tudi nekateri drugi slovenski mediji.

Že videno: Razpis na kožo Patrie

Na ministrstvu za obrambo (MORS) naj bi se k izbiri patrij nagibali zgolj zato, ker "SV že razpolaga s tridesetimi patriami", pa tudi zaradi možnosti hitre in na prvi pogled "poceni" nabave novih vozil. Oklepnike naj bi namreč Slovenija lahko dobila tudi s Hrvaške ali Poljske: poljsko podjetje Rosomak SA na podlagi licence izdeluje patrie pod imenom "scorpion". Ne samo to - v tem trenutku ima namreč poljski proizvajalec večkolesnih oklepnikov Rosomat precejšnjo zalogo že izdelanih vozil, ki pa jim manjkajo oborožitvene postaje, ker je Rosomat prišel v spor s proizvajalcem oborožitvenih postaj Oto Melara, zato so vozila glede oborožitve ostala nedokončana.

Ministrstvo za obrambo zato želi nabaviti omenjene nedokončane patrie. Slovenija bi osemkolesnike lahko dobila tudi od hrvaškega podjetja Đuro Đaković, Specijalna vozila d.d., ki jih izdeluje za hrvaško vojsko, saj je s finsko Patrio sklenilo pogodbo o proizvodnji in dobavi bojnih oklepnih vozil Patria AMV 8×8, vredno 26 milijonov evrov. V zvezi s tem so strokovnjaki ministrstva za obrambo - menda pod krinko "bilateralnega sodelovanja" - že obiskali podjetja, ki izdelujejo patrie na Hrvaškem in Poljskem. Vse to pa, po informacijah, ki smo jih pridobili iz SV in MORS, poteka po navodilih obrambne ministrice Andreje Katič ter Željka Kralja, direktorja direktorata za logistiko na MORS.

Po njihovih navodilih sedaj zaposleni na MORS in v SV "prirejajo" razpisno dokumentacijo za nabavo osemkolesnikov tako, da bi bila kar se da "ustrezna" za nakup "že vnaprej izbranih" finskih patrij. Ne gre pa pozabiti, da je bilo prav prirejanje razpisnih pogojev v korist Patrie ključna obtožba, zaradi katere se je začela in končala prejšnja afera Patria, zaradi katere so bili nekateri posredniki na koncu tudi obsojeni zaradi korupcije. Pri tem Slovenijo v odnosu do Patrie ne veže več nobena pogodba, saj je bila ta po znani korupcijski aferi sporazumno prekinjena leta 2012, ko je bil, kot so nam sporočili z ministrstva za obrambo, "s podjetjem Patria podpisan Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi s pogodbo o nakupu srednjih kolesnih oklepnih vozil 8x8".

Vendar se pri razpisu znova zapleta. Mediji so nedavno poročali, da je pri predlogu generalštaba SV za dokument identifikacije investicijskega programa (DIID) prišlo do spora med nekaterimi zahtevami strokovnjakov, ki si želijo boljšo protioklepno zaščito vozil, in ministrstvom za obrambo, ki temu razpisu nasprotuje, ker naj bi obstajal samo en proizvajalec takšne opreme.

Preslabotna protibalistična in protiminska zaščita

Vendar obstaja še večji problem, ki se skriva v tehničnih zahtevah razpisa. Strokovnjaki v Slovenski vojski namreč opozarjajo, da so standardi oklepne zaščite vozil v razpisu prenizki in slabi, to pa bi lahko ogrozilo življenja slovenskih vojakov na nevarnih misijah v tujini. Standardi so namerno postavljeni "nizko" ne le zaradi cene, pač pa predvsem zato, ker imajo v vladi že vnaprej izbrane favorite, finsko Patrio, ki se "ponaša" z omenjeno slabotno protioklepno zaščito svojih vozil 8x8. Protioklepna zaščita je torej namerno znižana na cenovno ugodno, a po karakteristikah najnižjo raven zato, ker bi na ta način Slovenija znova lahko kupila patrie, ki se izdelujejo na Poljskem in Hrvaškem.

Na vprašanje, kakšne naj bi bile osnovne tehnične karakteristike nabavljenih osemkolesnikov, ki jih zahteva SV (torej ognjena moč, sposobnost premagovanja preprek, nosilnost, posadka in protioklepna zaščita), so nam z ministrstva za obrambo odgovorili, da bodo "tehnične karakteristike navedene v razpisni dokumentaciji". Tudi na vprašanje, kakšne standarde protioklepne zaščite (odpornost na izstrelke ter mine oziroma IED) se zahteva od vozil, ki jih slovenska vlada namerava kupiti, so se v obrambnem ministrstvu zavili v molk oz. odgovorili enako kot na prvo vprašanje, da bodo namreč "vse karakteristike navedene v razpisni dokumentaciji".

Pri naročilu za nakup BKV 8x8 bodo lahko sodelovali vsi ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje, določene s strani naročnika v javnem razpisu, so pritrdili. So pa razložili, da ni potrebno, da bi bila nabavljena vozila 8x8 zaradi lažjega in cenejšega vzdrževanja nabavljena od proizvajalcev, ki so že v preteklosti dobavljali vozila za SV ter da lahko po objavi javnega razpisa na njem sodelujejo vsi proizvajalci.

Vendar pa z razpisnimi pogoji nezadovoljni strokovnjaki Slovenske vojske opozarjajo, da so zahtevani standardi protibalistične in protiminske zaščite v razpisni dokumentaciji popolnoma napačni in v nasprotju s sodobnimi zahtevami ter pogoji na današnjih ter tudi prihodnjih bojiščih. Ko gre za operacije out of area, se pravi izven ozemlja članic zveze NATO, je namreč zelo pomembno, da je protibalistična in protiminska zaščita na najvišji ravni.

Glavni problem slabe izbire oklepne zaščite je povezan z novimi nalogami "projekcij sile" v območjih izven članic zveze NATO. Nekoč so bila taka vozila namenjena domači uporabi, kjer ni bilo veliko nevarnosti min. Mine namreč praviloma postavlja sovražnik, ne pa vojska na domačem terenu. Zato so bila lahko oklepljena vozila (npr. osemkolesniki 8X8) dobro zaščitena od zgoraj in s strani. Ne pa tudi od spodaj, saj ni bilo pričakovati sovražnika na domačem terenu.

NATO standardi niso za Slovence?

Pri sodobnih operacijah "out of area" oziroma izven območja NATO zavezništva, pa je vse čisto drugače. Tu je potrebna boljša zaščita. In prav takšno zaščito za svojo vojsko sedaj kupujejo vse resne in do lastnega "ljudstva" odgovorne države. Za to zaščito obstaja NATO standard, ki se imenuje STANAG (vir) oziroma za NATO AEP-55 STANAG 4569, kar je "Standardizacijski sporazum zveze NATO", ki določa standarde za "ravni zaščite za osebje logističnih in lahko oklepljenih vozil". Certifikate za to izdaja vojni institut NATO. Ta potrjuje, kakšno zaščito posamezna vozila nudijo. Zaščita za vozila, ki so lahko uporabljena izven ozemlja članic NATO, pa bi danes po ocenah strokovnjakov, s katerimi smo se pogovarjali, morala biti višja od 4 (balistična) oziroma 4A ali 4B (protiminska) po STANAG standardu. V praksi to pomeni, da bi takšno vozilo moralo uspešno prestati napad z mino, težko 10 ali več kilogramov. Taka zaščita omogoča, da posadka varno preživi udarec prebojne krogle kalibra 14,5 milimetrov iz oddaljenosti 200 metrov, eksplozijo 155 milimetrske granate iz oddaljenosti 30 metrov ter eksplozijo 10 kilogramske mine pod središčem vozila ali pod enim od koles.

Nekatere vojske pa tudi to zaščito ocenjujejo kot nezadostno oziroma preslabotno. Danska vojska, ki je nedavno kupila 309 vozil Piranha, je na primer izbrala zaščito STANAG 5. Ta zaščita zagotavlja preživetje posadke tudi ob eksploziji 25 kilogramov eksploziva neposredno pod vozilom ali pa udare 25 milimetrskih AP topovskih krogel iz oddaljenosti 500 metrov. To je za ta vozila največja mogoča zaščita.

Irska "piranha" se ponaša z oklepno zaščito STANAG 5.

Za primerjavo: slovenski Valuki imajo zaščito 1 (balistično) oziroma 1A in 1B (protiminsko). Po navedbah naših virov naj bi predstavniki MO in SV za nova vozila izbrali prav takšen, očitno zelo nizek standard. Ministrstvo za obrambo pa nam svojih podatkov ni želelo posredovati, kar dodatno vzbuja sum o nepravilnostih. To je dejansko zelo slaba zaščita, saj so vojaki in posadka zaščiteni zgolj pred streli iz pušk in lažjimi stojnicami 5,56 milimetrov in 7,62 milimetrov, ter eksplozijami ročnih granat. In nič več. Celo pred mitraljezi večjega kalibra ali pa topovi manjšega kalibra ta zaščita ni zadostna.

Kupujemo mačka v žaklju?

To seveda za nekatere proizvajalce predstavlja problem, saj večja stopnja zaščite pomeni zmanjšanje nosilnosti vozila - to pa v praksi pomeni manj vojakov v vozilu in težave z oborožitveno postajo. Vendar na trgu obstajajo tudi vozila, ki so kos vsem tem sodobnim zahtevam, tako zahtevam po povečani varnosti kot zahtevi po veliki ognjeni moči. Vendar pa takšna vozila seveda ni mogoče kupiti z vnaprej prirejenim razpisom, ki je prilagojen že izdelanim patriam, ki jih nihče noče - razen slovenske vlade.

Vozila patria naj bi sicer dosegala tudi raven zaščite STANAG 4 (odpornost na 10-kilogramske mine), vendar imajo "modularni oklep" torej lahko njihova zaščita dosega različne ravni, od 1 do 4. Vozilo HAVOC, ki je ameriška verzija finskih patrij, je po navedbah proizvajalcev "opremljen z modularnim balističnim zaščitnim sistemom z možnostjo dodajanja oklepne zaščite vključno s STANAG 4 nivojem zaščite", kar kaže, da je zaščita lahko tudi slabša. Poljsko vozilo ROSOMAK, ki je očitno v najožjem izboru slovenskega ministrstva za obrambo v pričujočem "prirejenem razpisu", pa ima v "domači" verziji zaščito STANAG 4 za sprednji del vozila in le STANAG 3 za ostali del vozila, kar pomeni, da ta oklep varuje samo pred navadnimi kroglami iz pušk. Le "afganistanska" verzija istega vozila naj bi imela STANAG 4 oklepno zaščito celotnega vozila.

Vendar pa ni jasno, kakšna vozila bi Slovenija sploh lahko dobila iz Poljske in s kakšno stopnjo zaščite. Jasno je le to, da je tudi 4 stopnja zaščite danes že bistveno preslabotna. Celo vozila Matador in Marauder azerbejdžanske vojske dosegajo raven zaščite STANAG 4, francosko vozilo Vehicule Blinde de Combat Infanterie (VBCI) ima raven zaščite STANAG 5, avstralska vojska pa je izbrala nemška vozila Boxer z največjo stopnjo zaščite STANAG 6. In ne samo to - že leta 2010 so strokovnjaki in mediji v Sloveniji opozarjali na "smrtno nevarne patrie". V članku, objavljenem v Mladini (vir), je bilo leta 2010 zapisano naslednje: "Na vrhovnem državnem tožilstvu so potrdili informacijo, da v zadevi Patria teče še en kazenski postopek - poleg tistega, ki se nanaša na podkupovanje. In sicer postopek zaradi prevzema patrij, ki naj ne bi ustrezale standardom. Tudi ta postopek menda vodi višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar, sicer bolj znana po obtožnem predlogu, ki ga je vložila zoper Janeza Janšo in še štiri druge obdolžene. Podrobnosti o nekakovosti prevzetih vozil seveda niso znane, pa tudi če bi bile, jih zaradi varnosti slovenskih vojakov, ki gredo z njimi v Afganistan, ne bi bilo modro objavljati."

Koliko stane en mrtev slovenski vojak?!

Tudi obramboslovec Klemen Grošelj je že pred leti (vir) razkril da "imajo vozila 8x8 prenizko oklepno zaščito, da bi lahko vzdržala zasedo" ter da imajo zadnja, hidravlična vrata finskih patrij "več problemov", da "lahko le na splošno pove, da vozila 8x8 za afganistansko bojišče niso primerna oziroma so primerna tam, kjer nasprotnik nima protioklepnega orožja; to navsezadnje tudi piše v navodilih za uporabo podobnih vozil v ameriški vojski". Na vprašanje, ali ročni raketometi lahko uničijo patrio, je dr. Grošelj odgovoril naslednje: "Seveda. Prednost patrie pred valukom je v večji protiminski zaščiti. Vendar patria za to bojevanje vseeno ni primerna. Poleg tega imajo slovenske patrie v primerjavi s poljskimi, ki so v Afganistanu, šibkejšo oborožitev. To pa pomeni, da se ji lahko nasprotnik bolj približa. Vemo tudi, da talibani sedaj načrtno testirajo oklepno zaščito patrij, ki jih uporablja poljska vojska. Podstavljajo jim vse močnejša improvizirana eksplozivna telesa. Začeli so s 6 kilogrami, sedaj so že pri 15 kilogramih, ki so pred tednom dni resno poškodovali eno od poljskih vozil. K sreči smrtnih žrtev ni bilo, bile pa so hude telesne poškodbe."

Že pred sedmimi leti je bilo torej jasno, da so patrie (in to celo poljske!) že "na udaru" min, težkih 16 kilogramov, čeprav ti oklepniki lahko po STANAG-u 4 vzdržijo zgolj eksplozije 10 kilogramskih min. In že od leta 2010 je torej povsem jasno, da patrie "niso ustrezale standardom", da imajo nevarna vrata in da je zato stekel celo predkazenski postopek. Kako je torej mogoče, da tudi leta 2017 na obrambnem ministrstvu še zmeraj vztrajajo pri prenizki oklepni zaščiti (1 ali pa morda največ 4), obiskujejo zgolj obrate za proizvodno patrij in (znova!) prirejajo razpisne pogoje v korist finske Patrie - namesto da bi izbrali neko kvalitetno oklepno vozilo, ki ima zaščito vsaj STANAG 5?

MORS noče govoriti o oklepni zaščiti

Obrambno ministrstvo smo podrobneje vprašali, kakšna oklepna zaščita po standardu STANAG je predvidena za nova vozila 8x8 v razpisu, ki se pripravlja, ter kdo so osebe, ki kot eksperti sodelujejo pri razpisu. Zaprosili smo tudi za pogovore z najpomembnejšimi strokovnjaki, vključenimi v izdelavo razpisa. Vendar je ministrstvo za obrambo zavrnilo tako zahteve po konkretnih informacijah kot tudi prošnjo za pogovor s strokovnjaki Slovenske vojske.

Slovenski valuk ima oklep, da ga lahko prebije že malo močnejše avtomatsko orožje.

Na vprašanje, ali so zaposleni v MO in SV v zadnjem letu dni poleg podjetij, ki izdelujejo patrie na Poljskem in v Sloveniji "obiskali tudi kakšne druge proizvajalce podobnih oklepnih vozil", pa so iz Službe za strateško komuniciranje MO odgovorili naslednje: "Predstavniki Ministrstva za obrambo, ki so sodelovali pri pripravi investicijske dokumentacije, so v okviru prej omenjene raziskave trga med drugim obiskali ali se srečali s predstavniki podjetja Rosomak, Poljska (obisk na Poljskem), Ruag, Švica (obisk v Švici), Đuro Đaković, Hrvaška (obisk v Slavonskem Brodu), EOS, Avstralia (srečanje v Sloveniji), General Dynamics, Avstrija (srečanje v Sloveniji), Leonardo, Italija (podatki pridobljeni po elektronski pošti), Artec, Nemčija (podatki pridobljeni po elektronski pošti), Patria, Finska (podatki pridobljeni po elektronski pošti), Kongsberg, Norveška (podatki pridobljeni po elektronski pošti)."

Že iz tako skopega odgovora je očitno, da so se delegacije Slovenske vojske in ministrstva za obrambo na "terenskem ogledu proizvodnje" vozil mudile zgolj na Hrvaškem in Poljskem, kjer se izdelujejo patrie, medtem ko so podatke drugih proizvajalcev vozil in opreme pridobili zgolj s srečanji s predstavniki podjetij v Sloveniji ali pa kar po e-mailu. Na terenu so obiskali zgolj proizvajalca dodatne opreme Ruag. Tudi s tem je bila Patria očitno že pred razpisom postavljena v boljši položaj, saj je lahko bolje in konkretno predstavila svoje izdelke ter imela več časa, da prepričuje predstavnike MO in SV glede domnevnih prednosti svojega izdelka.

Igranje z življenji slovenskih vojakov

Da bi bila slaba oklepna zaščita lahko nevarna za slovenske vojake, kažejo tudi nekateri incidenti, ki so se našim vojakom na misijah v tujini že pripetili. Do enega napada talibanov na pripadnike SV je prišlo še v času misije Slovenske vojske v Afganistanu. Februarja letos so na Generalštabu Slovenske vojske potrdili, da so slovenski vojaki, ki so na misiji v Libanonu, na poti z redne patrulje padli v zasedo domačinov. "Incident je bil, kot se dogajajo na misijah, sicer nekoliko bolj intenziven," je razkril Simon Korez, predstavnik Generalštaba SV. Pripadnike 21. slovenskega kontingenta v silah Unifil je namreč ustavila skupina neznancev, ki jim je na cesto postavila fizično oviro. Neznanci so bili opremljeni s topimi predmeti, s katerimi so udarjali po oklepnih vozilih hummer, pri čemer so na vozilu nastale poškodbe.

Ali si naši vojaki na nevarnih misijah ne zaslužijo maksimalne oklepne zaščite, gospod premier?

Podobne ovire so neznanci postavili še na dveh mestih, a so slovenski vojaki vse zaobšli in se srečno vrnili v matično bazo v Shami. Ta incident se je srečno končal - toda kaj bi se zgodilo, če bi "neznanci v zasedi" uporabili improvizirano eksplozivno napravo? Brez primerne protibalistične in protiminske zaščite bi bila lahko življenja slovenskih vojakov v tujini ogrožena. Vse pa kaže, da se zaradi prirejenega razpisa za nakup osemkolesnikov finske Patrie sedaj znova dogaja prav to in da se slovenska vlada z vnaprejšnjo izbiro deloma že izdelanih in slabo zaščitenih patrij - ki jim sedaj prilagaja celo javni razpis! - igra z življenji slovenskih vojakov.

Nov razpis po starih korupcijskih shemah

Vse to spominja na december leta 2006, ko je tedanji obrambni minister Karl Erjavec kot zaupnega vodstvu Slovenske vojske poslal dokument, v katerem je zahteval, naj odstopi od strokovnih okvirov pri nakupu oklepnikov finske Patrie, tako da je radikalno zmanjšal ognjeno moč kupljenih oklepnikov, s čimer je brez odobritve parlamenta odstopil od strateških ciljev, ki si jih je na področju oboroževanja zadala Republika Slovenija. Posledice poznamo. Ognjena moč vozil je bila namreč zaradi tega navodila prešibka, več kot polovica naročenih vozil naj ne bi imela komunikacijskih sistemov, 25 vozil pa je bilo po pogodbi celo povsem neopremljenih, brez motorja, menjalnika in še nekaterih osnovnih delov.

Zelo podobno ravnanje obrambnega ministrstva danes vzbuja sum, da se nam morda znova obeta repriza škandala, ki je osem let zaposloval vso Slovenijo. Že prva vlada Janeza Janše je za 278 milijonov evrov naročila 136 finskih oklepnikov 8x8, vendar je bila pogodba zaradi hudih očitkov korupcije in sodb v Sloveniji, zaradi katerih so morali Janez Janša in soobtoženi za nekaj časa celo v zapor, na koncu sporazumno razveljavljena. Sedaj se zgodba očitno ponavlja. Vlada kupuje vozila s preslabotno protibalistično in protiminsko zaščito, ker ima očitno (znova?) že vnaprej dogovorjen posel z vrhom finske Patrie.

Vlade se torej menjavajo, delovanje vrha oblasti pa ostaja zmeraj enako. Kdo in koliko bo ob tem poslu vtaknil v žep, v tem trenutku sicer še ne moremo vedeti, je pa popolnoma jasno, da je takšno prilagajanje razpisnih pogojev enemu proizvajalcu vozil škandalozno in sramota brez primere. Cerarjevi se očitno brez sramu igrajo z usodami tistih, ki so za obrambo domovine pripravljeni tvegati največ, kar človek sploh lahko tvega - svoja lastna življenja.