Komentar

Športniki so le vojaki države, nič več in nič manj

Sreda 12. septembra 2017 se je izvrstno seštela. Vse v enem dnevu, pravzaprav vse v enem samem večeru, od šestih zvečer do polnoči. To je bil večer objemov. Slavnostne ure so nas zalile s plemenitim občutkom na dveh prav posebnih dogodkih: na prvem smo proslavljali umetnost in umetnico, na drugem pa doživljali premierno predstavo mlade plesne inteligence. Umetnost je blestela!

17.09.2017 00:07
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Maja Smrekar   Ars Electronica   Kersnikova   Kapelica   Marko Peljhan   CoFestival   Kino Šiška

Foto: chorus.si

Ples v življenju je najprej spolni trik. Ne trk. Trik. Začetek procesa generiranja. Zato vsaka generacija izumi svoje spolne gibe za svoje spolne odnose. Ženske gibe in moške gibe. 

Prvič v XXI. stoletju sem začutil sredi mesta Ljubljana heterotopični impulz za odlično bodočnost. Redko se to zgodi, a vendar se. Mesto je živelo tistih šest ur najboljšo možno planetarnost. Ljubljana je bila v sredo, 12. septembra 2017 po dolgem času spet središče sveta. Kot da bi bili vsi naši vektorji za hip zažareli v vsej svoji optimalni projekciji, v vsej svoji moči in energiji. Vzporedno z umetniško izvrstnostjo so množice iz dvorišč, stanovanj in vseh mogočih in nemogočih lokalov vriskale od radosti, kot da bi nam hotele potrditi s svojimi zverinskim vpitjem, da imamo prav, da nas naša občutja ne varajo. Na noben način ne bi želel množici odvzeti njenega užitka, kaj šele ponižati njihovo radost, toda ne smemo pozabiti, da so športniki le vojaki države! Ne več, ne manj.

 

 

Vznik presežkov / št. I.: 

 

Ob 18. uri se je začel sprejem za lavreatko, umetnico Majo Smrekar, dobitnico letošnje velike mednarodne nagrade Zlata Nika festivala Ars Electonica. Maja Smrekar jo je dobila v kategoriji hibrinih umetnosti in sicer za serijski niz K-9_topologija. Zadnji projekt niza je bil Arte-mis, ki ga je proizvedla v galeriji Kapelica, ki je tudi organizirala sprejem. Mednarodna žirija je v svoji obrazložitvi med drugim zapisala: K-9_topologija je avtentično hibridno umetniško delo z globokim bio-političnim sporočilom, ki bo gotovo sprožilo veliko razprav tako v umetniški kot v znanstveni javnosti.

 

Dodal bi, da že sproža polemiko v javnem prostoru - nasploh. Spomnite se zavračanja njenega projekta Hybrid Family, zavračanja njenega dojenja pasjega mladiča, navkljub temu, da mi ljudje vsak dan pijemo mleko in hranimo naše mladiče z živalskim mlekom. Konec polemike. 

 

Za nas, ki spremljamo raziskovalno in razvojno umetnost, nagrada, ki jo je dobila, ni ravno presenečenje. Njeno umetniško delo je bilo v zadnjih letih ves čas prisotno v vrhu svetovne kvalitete. Podobno kot delo Robertine Šabjanič, dr. Polone Tratnik, dr. Špele Petrič, Saše Spačal. Zagotovo pa je majhen del nagrade v sistematičnem produkcijskem naporu, ki ga opravlja galerija Kapelica in njen kustos Jurij Krpan. Moram poudariti simptomatično dejstvo, da je od trenutka, ko so začeli podeljevati nagrade vkategoriji hibridne umetnosti, Maja Smrekar prva umetnica, ki jo je dobila. Poleg tega ji je festival Ars Electronica izkazal posebno priznanje s tem, ko je izbral za vizualno identiteto vseh svojih nagrad v vseh kategorijah image-foto umetniškega dela, na katerem se bo ravnokar trzajoči človek spremenil v volka. V zver, ki tuli!

 

Poenostavljam za vse tiste, ki niso posvečeni v računalniško umetnost: Zlata Nika pomeni za novotehnološko umetnost točno to, kar pomeni nagrada Oskar za film.

 

Preskok v času: Nekaj pred polnočjo sem na Kersnikovi ulici objel prijatelja Marka Peljhana. Že dolgo ga nisem videl. Bolj smiseln slučaj se ni mogel zgoditi. Marko se je nahajal v tistem trenutku na Kersnikovi na vmesnih poteh med celinami. Dobesedno. Ravno z njim se je na koncu XX. stoletja in na začetku novega tisočletja začel vznik presežkov.

 

V času med sprejemom za Majo Smrekar in naključnim srečanjem z Markom Peljhanom sem si ogledal premiero plesne predstave z naslovom Chorus, ki je odprla mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival, ki jo je odplesala "mlada plesna inteligenca" v Kinu Šiška. Center urbane kulture je bil to sredo prepojen z urabnim plesnim obredom.

 

 

Vznik presežkov / št. II.:

 

To ni kritika, to je komentar predstave. Naj vas opomnim, da komentiram samo tisto, kar občudujem. Naj takoj na začetku zapišem imena tega briljantnega generacijskega vzleta: koreografija in gibalni princip Žigana Krajnčana in Gašperja Kunška, režija in konceptualna zasnova - Jan Krmelj, izvajalci - Sara Janaškovič, Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek, Teja Modrijan, Kristyna Šajtošova, Alex Tesch, glasba - Kristjan Krajnčan, oblikovanje svetlobe - Borut Bučinel.

 

Pred nami se je sprožila sijajna plesna skupina. Vse v predstavi je bilo povezano z njenim naslovom - Chorus. Gledali smo zbor, ki se je pred nami lomil in prelamljal v prvem koraku na dvoje in v naslednjem koraku na posamično. Gibalni material, prelomljen z gibalno nevrodinamiko, je izhajal iz narativnih gibov - pripovednih, vsakdanjih gibov. Posamično ali duetno ni bilo nikoli v ospredju, toda ves čas prisotno. V ospredju je bil namreč nenehoma zbor!

 

Prvi koraki predstave Chorus:

Plesalci so nam takoj pokazali svojo metodo. Lom! Prelom skupine in lom plesočih teles, predvsem pa lom gibov. Nevropsihološki motivi so zavirali gibe in zaustavlajli plesne mikrovektorje ter jih preusmerjali vse tja do naslednjega loma. Z lomom se je vzpostavila generacija.

 

Prostorska dinamika:

Na odru smo gledali stabilno strukturo, ki je bila natančno, matematično razvidna. Diagonalno je bila postavljena svetlobna baterija, ki je vse določala. Vse se je odvijalo po diagonalni logiki, iz desnega svetlobnega stolpa proti levi glasbeni bateriji.

 

Plesna dinamika: Gledali smo umetnost trzanja. Vsak od izvjalcev je aktiviral svoj individualni "hip", da bi že v naslednjem trenutku s pomočjo "hopa" preskočil v kolektivno dinamiko. Gledali smo plesno-gibalno kinetiko prelomljenih plesnih elementov.

 

 

Ne pozabimo: ples v življenju je najprej spolni trik. Ne trk. Trik. Začetek procesa generiranja. Zato vsaka generacija izumi svoje spolne gibe za svoje spolne odnose. Ženske gibe in moške gibe. Gibi lahko krožijo ali se lomijo, vsekakor pa so dnevni gibi drugačni od paritvenih gibov. Umetniški ples uzavešča našo naturo, našo živalskost. Z gestami in gibi nam artikulira razliko od naše nature. Emancipira nas od nagona, istočasno pa nas generira. Gledali smo generacijski ples, poln poetičnih organov, s katerim je plesala cela dvorana. Vznesena dvorana. Gledali smo kultivirana telesa, ki nam plešejo urbano kulturo. Uzaveščajo nam ulični ples v umetniškem plesu.

 

Sproščenost je pogoj, ki ga zahteva ples. Tega je bilo v sredinem večeru na pretek. Za trenutek smo videli dih Pilobolusa! Naj naštejem, kaj sem gledal na odru sredi pretoka časa: linije ramen, drsenje bokov, trzanje rok, trzanje, trzanje in še enkrat trzanje, skupinski dih, gibanje mišične mase, minimalistične geste in repeticije, minimalizirano serijalnost, nenehno utripanje, polaganje rok na tla in dvigovanje nog, zamrznjene gibe, gibe, ki si premislijo, prelomljene in vektorsko pospešene gibe, uzaveščanje in ponavljanje slučajnih gibov do stopnje artikulacije - predvsem pa: tisto, kar je izza gibov, tisto kar kinetizira telo.

 

Kaj sem še videl sredi pretoka časa? Da je gib seme geste! Kaj sem še videl sredi pretoka časa? Globalno in začasno telo, negotovost v plesu, reakcijske mreže, tenzijski razvoj, spolna trzanja, trzanja, gestikulacije, artikulacije in koordinacije.

 

Zaključna etapa predstave: Vse je bilo tako daleč in tako blizu "kontaktnega plesa" in še  bliže "konceptualnemu plesu". Chorus je plesal do stopnje kritične zadihanosti, vse do komičnosti. Toda nihče, ne na odru, ne v dvorani ni vedel, zakaj se smejemo. Verjetno naturi, ki po ulicah tuli.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
18
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"
9
07.11.2020 22:00
Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču naportalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Smo bili zmagovalci ali poraženci pri delitvi nepovratnih sredstev EU?
2
06.11.2020 06:00
Že kar nekaj časa je minilo od zgodovinskega dogovora voditeljev Evropske unije o proračunu in dodatnih sredstvih za okrevanje v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Gluha loza: Kratek zapis o balkanoidnosti
7
05.11.2020 12:56
Kar najbolj osuplja v teh dneh rezke medsebojne konfrontacije, je popolna, vsestranska odpoved slovenskega kulturnega ter ... Več.
Piše: Andrej Lokar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.540
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.600
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.612
04/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.196
05/
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
Božo Cerar
Ogledov: 2.235
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.091
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.833
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.364
09/
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.865
10/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.000