Komentar

Športniki so le vojaki države, nič več in nič manj

Sreda 12. septembra 2017 se je izvrstno seštela. Vse v enem dnevu, pravzaprav vse v enem samem večeru, od šestih zvečer do polnoči. To je bil večer objemov. Slavnostne ure so nas zalile s plemenitim občutkom na dveh prav posebnih dogodkih: na prvem smo proslavljali umetnost in umetnico, na drugem pa doživljali premierno predstavo mlade plesne inteligence. Umetnost je blestela!

17.09.2017 00:07
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Maja Smrekar   Ars Electronica   Kersnikova   Kapelica   Marko Peljhan   CoFestival   Kino Šiška

Foto: chorus.si

Ples v življenju je najprej spolni trik. Ne trk. Trik. Začetek procesa generiranja. Zato vsaka generacija izumi svoje spolne gibe za svoje spolne odnose. Ženske gibe in moške gibe. 

Prvič v XXI. stoletju sem začutil sredi mesta Ljubljana heterotopični impulz za odlično bodočnost. Redko se to zgodi, a vendar se. Mesto je živelo tistih šest ur najboljšo možno planetarnost. Ljubljana je bila v sredo, 12. septembra 2017 po dolgem času spet središče sveta. Kot da bi bili vsi naši vektorji za hip zažareli v vsej svoji optimalni projekciji, v vsej svoji moči in energiji. Vzporedno z umetniško izvrstnostjo so množice iz dvorišč, stanovanj in vseh mogočih in nemogočih lokalov vriskale od radosti, kot da bi nam hotele potrditi s svojimi zverinskim vpitjem, da imamo prav, da nas naša občutja ne varajo. Na noben način ne bi želel množici odvzeti njenega užitka, kaj šele ponižati njihovo radost, toda ne smemo pozabiti, da so športniki le vojaki države! Ne več, ne manj.

 

 

Vznik presežkov / št. I.: 

 

Ob 18. uri se je začel sprejem za lavreatko, umetnico Majo Smrekar, dobitnico letošnje velike mednarodne nagrade Zlata Nika festivala Ars Electonica. Maja Smrekar jo je dobila v kategoriji hibrinih umetnosti in sicer za serijski niz K-9_topologija. Zadnji projekt niza je bil Arte-mis, ki ga je proizvedla v galeriji Kapelica, ki je tudi organizirala sprejem. Mednarodna žirija je v svoji obrazložitvi med drugim zapisala: K-9_topologija je avtentično hibridno umetniško delo z globokim bio-političnim sporočilom, ki bo gotovo sprožilo veliko razprav tako v umetniški kot v znanstveni javnosti.

 

Dodal bi, da že sproža polemiko v javnem prostoru - nasploh. Spomnite se zavračanja njenega projekta Hybrid Family, zavračanja njenega dojenja pasjega mladiča, navkljub temu, da mi ljudje vsak dan pijemo mleko in hranimo naše mladiče z živalskim mlekom. Konec polemike. 

 

Za nas, ki spremljamo raziskovalno in razvojno umetnost, nagrada, ki jo je dobila, ni ravno presenečenje. Njeno umetniško delo je bilo v zadnjih letih ves čas prisotno v vrhu svetovne kvalitete. Podobno kot delo Robertine Šabjanič, dr. Polone Tratnik, dr. Špele Petrič, Saše Spačal. Zagotovo pa je majhen del nagrade v sistematičnem produkcijskem naporu, ki ga opravlja galerija Kapelica in njen kustos Jurij Krpan. Moram poudariti simptomatično dejstvo, da je od trenutka, ko so začeli podeljevati nagrade vkategoriji hibridne umetnosti, Maja Smrekar prva umetnica, ki jo je dobila. Poleg tega ji je festival Ars Electronica izkazal posebno priznanje s tem, ko je izbral za vizualno identiteto vseh svojih nagrad v vseh kategorijah image-foto umetniškega dela, na katerem se bo ravnokar trzajoči človek spremenil v volka. V zver, ki tuli!

 

Poenostavljam za vse tiste, ki niso posvečeni v računalniško umetnost: Zlata Nika pomeni za novotehnološko umetnost točno to, kar pomeni nagrada Oskar za film.

 

Preskok v času: Nekaj pred polnočjo sem na Kersnikovi ulici objel prijatelja Marka Peljhana. Že dolgo ga nisem videl. Bolj smiseln slučaj se ni mogel zgoditi. Marko se je nahajal v tistem trenutku na Kersnikovi na vmesnih poteh med celinami. Dobesedno. Ravno z njim se je na koncu XX. stoletja in na začetku novega tisočletja začel vznik presežkov.

 

V času med sprejemom za Majo Smrekar in naključnim srečanjem z Markom Peljhanom sem si ogledal premiero plesne predstave z naslovom Chorus, ki je odprla mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival, ki jo je odplesala "mlada plesna inteligenca" v Kinu Šiška. Center urbane kulture je bil to sredo prepojen z urabnim plesnim obredom.

 

 

Vznik presežkov / št. II.:

 

To ni kritika, to je komentar predstave. Naj vas opomnim, da komentiram samo tisto, kar občudujem. Naj takoj na začetku zapišem imena tega briljantnega generacijskega vzleta: koreografija in gibalni princip Žigana Krajnčana in Gašperja Kunška, režija in konceptualna zasnova - Jan Krmelj, izvajalci - Sara Janaškovič, Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek, Teja Modrijan, Kristyna Šajtošova, Alex Tesch, glasba - Kristjan Krajnčan, oblikovanje svetlobe - Borut Bučinel.

 

Pred nami se je sprožila sijajna plesna skupina. Vse v predstavi je bilo povezano z njenim naslovom - Chorus. Gledali smo zbor, ki se je pred nami lomil in prelamljal v prvem koraku na dvoje in v naslednjem koraku na posamično. Gibalni material, prelomljen z gibalno nevrodinamiko, je izhajal iz narativnih gibov - pripovednih, vsakdanjih gibov. Posamično ali duetno ni bilo nikoli v ospredju, toda ves čas prisotno. V ospredju je bil namreč nenehoma zbor!

 

Prvi koraki predstave Chorus:

Plesalci so nam takoj pokazali svojo metodo. Lom! Prelom skupine in lom plesočih teles, predvsem pa lom gibov. Nevropsihološki motivi so zavirali gibe in zaustavlajli plesne mikrovektorje ter jih preusmerjali vse tja do naslednjega loma. Z lomom se je vzpostavila generacija.

 

Prostorska dinamika:

Na odru smo gledali stabilno strukturo, ki je bila natančno, matematično razvidna. Diagonalno je bila postavljena svetlobna baterija, ki je vse določala. Vse se je odvijalo po diagonalni logiki, iz desnega svetlobnega stolpa proti levi glasbeni bateriji.

 

Plesna dinamika: Gledali smo umetnost trzanja. Vsak od izvjalcev je aktiviral svoj individualni "hip", da bi že v naslednjem trenutku s pomočjo "hopa" preskočil v kolektivno dinamiko. Gledali smo plesno-gibalno kinetiko prelomljenih plesnih elementov.

 

 

Ne pozabimo: ples v življenju je najprej spolni trik. Ne trk. Trik. Začetek procesa generiranja. Zato vsaka generacija izumi svoje spolne gibe za svoje spolne odnose. Ženske gibe in moške gibe. Gibi lahko krožijo ali se lomijo, vsekakor pa so dnevni gibi drugačni od paritvenih gibov. Umetniški ples uzavešča našo naturo, našo živalskost. Z gestami in gibi nam artikulira razliko od naše nature. Emancipira nas od nagona, istočasno pa nas generira. Gledali smo generacijski ples, poln poetičnih organov, s katerim je plesala cela dvorana. Vznesena dvorana. Gledali smo kultivirana telesa, ki nam plešejo urbano kulturo. Uzaveščajo nam ulični ples v umetniškem plesu.

 

Sproščenost je pogoj, ki ga zahteva ples. Tega je bilo v sredinem večeru na pretek. Za trenutek smo videli dih Pilobolusa! Naj naštejem, kaj sem gledal na odru sredi pretoka časa: linije ramen, drsenje bokov, trzanje rok, trzanje, trzanje in še enkrat trzanje, skupinski dih, gibanje mišične mase, minimalistične geste in repeticije, minimalizirano serijalnost, nenehno utripanje, polaganje rok na tla in dvigovanje nog, zamrznjene gibe, gibe, ki si premislijo, prelomljene in vektorsko pospešene gibe, uzaveščanje in ponavljanje slučajnih gibov do stopnje artikulacije - predvsem pa: tisto, kar je izza gibov, tisto kar kinetizira telo.

 

Kaj sem še videl sredi pretoka časa? Da je gib seme geste! Kaj sem še videl sredi pretoka časa? Globalno in začasno telo, negotovost v plesu, reakcijske mreže, tenzijski razvoj, spolna trzanja, trzanja, gestikulacije, artikulacije in koordinacije.

 

Zaključna etapa predstave: Vse je bilo tako daleč in tako blizu "kontaktnega plesa" in še  bliže "konceptualnemu plesu". Chorus je plesal do stopnje kritične zadihanosti, vse do komičnosti. Toda nihče, ne na odru, ne v dvorani ni vedel, zakaj se smejemo. Verjetno naturi, ki po ulicah tuli.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
3
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
6
14.01.2018 07:00
Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da ... Več.
Piše: Miha Burger
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
46
12.01.2018 13:00
Še zdaj ne vem, kdaj sem doživel hujši kulturni šok: ko sem se na predzadnji dan starega leta pozno zvečer z ženo in dve in pol ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Izgubljeno desetletje ali zgodba o tem, kje bi lahko bili, če ne bi delali napak
8
11.01.2018 20:31
V času prehoda v novo leto ter obračunov za nazaj beremo veliko pregledov preteklega ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
8
10.01.2018 20:34
Zadnji ukrep Evropske unije o uveljaviti 7. člena Lizbonske pogodbe o političnih sankcijah proti Poljski, ki v praksi še nima ... Več.
Piše: Keith Miles
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
6
09.01.2018 22:33
Spoštovana gospa Simonovič, izjemno nas veseli, da ste se odzvali na apel cenjenega Nika Grafenauerja. Z vsebino ste bili sicer ... Več.
Piše: Uredništvo
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
8
08.01.2018 22:45
Državni svetnik Drago Ščernjavič je 13. novembra 2017 predsedniku državnega sveta Republike Slovenije podal pobudo za sprejem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
13
05.01.2018 22:11
Ugledni ameriški komentator in strokovnjak za globalno politiko Fareed Zakaria je v Washington Postu konec lanskega leta objavil ... Več.
Piše: Uredništvo
Enotnost in samostojnost ali nekaj opazk v zvezi z volitvami
5
04.01.2018 23:15
Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kulturniška polemika o Jazz clubu Gajo: Ifigenija Simonovič odgovarja Niku Grafenauerju
8
02.01.2018 21:00
Spoštovani uredniki portala+, napisala sem komentar na pismo Nika Grafenauerja Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo. Oglašam ... Več.
Piše: Uredništvo
Novoletna meditacija o svetu in svetem v zibelki evropske civilizacije
2
31.12.2017 18:04
Če je katera izmed stvari v Solunu zares vredna ogleda danes - potem je to Muzej fotografije, ki gosti to prekrasno in pomensko ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Želim vam srečno novo leto 2045!
0
30.12.2017 19:00
Novo leto se mi je začelo že pred dobrim tednom, slavnostno, evforično in izvrstno. Če bo še naslednjih dvanajst mesecev ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo pesnika in akademika Nika Grafenauerja: Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo
5
27.12.2017 19:59
Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu ... Več.
Piše: Niko Grafenauer
Najbogatejši odstotek Slovencev ali kdo so dejanski zmagovalci v času krize
15
26.12.2017 23:59
Podatki iz obdobja 2005-2015 torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu ekonomske krize ni prišlo do neke koncentracije ... Več.
Piše: Bine Kordež
Primer Zobec ali občutljivo vprašanje nadoblasti izvršilne veje nad sodno
7
25.12.2017 23:10
Pred štirinajstimi dnevi, 12. decembra 2017 je prišlo do javnega ugovora vrhovnega sodnika Jana Zobca zoper ravnanje nad njim v ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Ko umrete, se vzpnete v prostor atonalne glasbe, v misterij zvokov
26
24.12.2017 02:03
Vse se je začelo iz pretiranega občutenja glasbe, ko je glasbenik začutil potrebo, da uniči svoj lastni inštrument, svoj vir ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izza ekonomske krize: pisano pred dvanajstimi leti (2005)
12
22.12.2017 22:50
No, takole. Štiri stvari so potrebne. Prvič, odlaganje užitka; drugič, izvirna ustvarjalnost; tretjič, dolgoročno načrtovanje; ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Franc Dobrovnik
3
21.12.2017 23:26
Te dni nas je zapustil sodnik Franc Dobrovnik, nekoč preiskovalni sodnik in nato odvetnik. Bil je znan po svoji doslednosti, ... Več.
Piše: Igor Mekina
Uredniški komentar: Profesorski goljufi uživajo akademsko imuniteto, mar ne?
13
19.12.2017 23:36
Riba smrdi pri glavi, pravi pregovor. Že vse od razkritja, da si je etični profesor Miro Cerar, ki - kot rad poudarja - vodi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonija pred volitvami: Katalonci bodo šli tokrat do konca, s svojimi politiki ali brez njih
8
17.12.2017 21:45
Vsi me sprašujejo, kako se bo končala ta katalonska zgodba. Odkrito povedano, ne vem. Mislim, da tega ne ve nihče. Čez nekaj dni ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Hrvaška je državno mejo s Slovenijo potrdila že davnega leta 1941!
Andrej Lenarčič
Ogledov: 3.449
02/
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
Ivan Simič
Ogledov: 2.420
03/
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.135
04/
Ponovno odkriti komentar: Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna
Dejan Steinbuch
Ogledov: 10.885
05/
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
Uredništvo
Ogledov: 1.840
06/
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
Keith Miles
Ogledov: 1.305
07/
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
Zoran Božič
Ogledov: 1.052
08/
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
Miha Burger
Ogledov: 1.169
09/
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
Uredništvo
Ogledov: 965
10/
Politični pasijon Nove Slovenije: jezni na Janšo, prestrašeni pred ponovnim izpadom iz parlamenta
Žiga Stupica
Ogledov: 907