Komentar

Športniki so le vojaki države, nič več in nič manj

Sreda 12. septembra 2017 se je izvrstno seštela. Vse v enem dnevu, pravzaprav vse v enem samem večeru, od šestih zvečer do polnoči. To je bil večer objemov. Slavnostne ure so nas zalile s plemenitim občutkom na dveh prav posebnih dogodkih: na prvem smo proslavljali umetnost in umetnico, na drugem pa doživljali premierno predstavo mlade plesne inteligence. Umetnost je blestela!

17.09.2017 00:07
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Maja Smrekar   Ars Electronica   Kersnikova   Kapelica   Marko Peljhan   CoFestival   Kino Šiška

Foto: chorus.si

Ples v življenju je najprej spolni trik. Ne trk. Trik. Začetek procesa generiranja. Zato vsaka generacija izumi svoje spolne gibe za svoje spolne odnose. Ženske gibe in moške gibe. 

Prvič v XXI. stoletju sem začutil sredi mesta Ljubljana heterotopični impulz za odlično bodočnost. Redko se to zgodi, a vendar se. Mesto je živelo tistih šest ur najboljšo možno planetarnost. Ljubljana je bila v sredo, 12. septembra 2017 po dolgem času spet središče sveta. Kot da bi bili vsi naši vektorji za hip zažareli v vsej svoji optimalni projekciji, v vsej svoji moči in energiji. Vzporedno z umetniško izvrstnostjo so množice iz dvorišč, stanovanj in vseh mogočih in nemogočih lokalov vriskale od radosti, kot da bi nam hotele potrditi s svojimi zverinskim vpitjem, da imamo prav, da nas naša občutja ne varajo. Na noben način ne bi želel množici odvzeti njenega užitka, kaj šele ponižati njihovo radost, toda ne smemo pozabiti, da so športniki le vojaki države! Ne več, ne manj.

 

 

Vznik presežkov / št. I.: 

 

Ob 18. uri se je začel sprejem za lavreatko, umetnico Majo Smrekar, dobitnico letošnje velike mednarodne nagrade Zlata Nika festivala Ars Electonica. Maja Smrekar jo je dobila v kategoriji hibrinih umetnosti in sicer za serijski niz K-9_topologija. Zadnji projekt niza je bil Arte-mis, ki ga je proizvedla v galeriji Kapelica, ki je tudi organizirala sprejem. Mednarodna žirija je v svoji obrazložitvi med drugim zapisala: K-9_topologija je avtentično hibridno umetniško delo z globokim bio-političnim sporočilom, ki bo gotovo sprožilo veliko razprav tako v umetniški kot v znanstveni javnosti.

 

Dodal bi, da že sproža polemiko v javnem prostoru - nasploh. Spomnite se zavračanja njenega projekta Hybrid Family, zavračanja njenega dojenja pasjega mladiča, navkljub temu, da mi ljudje vsak dan pijemo mleko in hranimo naše mladiče z živalskim mlekom. Konec polemike. 

 

Za nas, ki spremljamo raziskovalno in razvojno umetnost, nagrada, ki jo je dobila, ni ravno presenečenje. Njeno umetniško delo je bilo v zadnjih letih ves čas prisotno v vrhu svetovne kvalitete. Podobno kot delo Robertine Šabjanič, dr. Polone Tratnik, dr. Špele Petrič, Saše Spačal. Zagotovo pa je majhen del nagrade v sistematičnem produkcijskem naporu, ki ga opravlja galerija Kapelica in njen kustos Jurij Krpan. Moram poudariti simptomatično dejstvo, da je od trenutka, ko so začeli podeljevati nagrade vkategoriji hibridne umetnosti, Maja Smrekar prva umetnica, ki jo je dobila. Poleg tega ji je festival Ars Electronica izkazal posebno priznanje s tem, ko je izbral za vizualno identiteto vseh svojih nagrad v vseh kategorijah image-foto umetniškega dela, na katerem se bo ravnokar trzajoči človek spremenil v volka. V zver, ki tuli!

 

Poenostavljam za vse tiste, ki niso posvečeni v računalniško umetnost: Zlata Nika pomeni za novotehnološko umetnost točno to, kar pomeni nagrada Oskar za film.

 

Preskok v času: Nekaj pred polnočjo sem na Kersnikovi ulici objel prijatelja Marka Peljhana. Že dolgo ga nisem videl. Bolj smiseln slučaj se ni mogel zgoditi. Marko se je nahajal v tistem trenutku na Kersnikovi na vmesnih poteh med celinami. Dobesedno. Ravno z njim se je na koncu XX. stoletja in na začetku novega tisočletja začel vznik presežkov.

 

V času med sprejemom za Majo Smrekar in naključnim srečanjem z Markom Peljhanom sem si ogledal premiero plesne predstave z naslovom Chorus, ki je odprla mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival, ki jo je odplesala "mlada plesna inteligenca" v Kinu Šiška. Center urbane kulture je bil to sredo prepojen z urabnim plesnim obredom.

 

 

Vznik presežkov / št. II.:

 

To ni kritika, to je komentar predstave. Naj vas opomnim, da komentiram samo tisto, kar občudujem. Naj takoj na začetku zapišem imena tega briljantnega generacijskega vzleta: koreografija in gibalni princip Žigana Krajnčana in Gašperja Kunška, režija in konceptualna zasnova - Jan Krmelj, izvajalci - Sara Janaškovič, Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek, Teja Modrijan, Kristyna Šajtošova, Alex Tesch, glasba - Kristjan Krajnčan, oblikovanje svetlobe - Borut Bučinel.

 

Pred nami se je sprožila sijajna plesna skupina. Vse v predstavi je bilo povezano z njenim naslovom - Chorus. Gledali smo zbor, ki se je pred nami lomil in prelamljal v prvem koraku na dvoje in v naslednjem koraku na posamično. Gibalni material, prelomljen z gibalno nevrodinamiko, je izhajal iz narativnih gibov - pripovednih, vsakdanjih gibov. Posamično ali duetno ni bilo nikoli v ospredju, toda ves čas prisotno. V ospredju je bil namreč nenehoma zbor!

 

Prvi koraki predstave Chorus:

Plesalci so nam takoj pokazali svojo metodo. Lom! Prelom skupine in lom plesočih teles, predvsem pa lom gibov. Nevropsihološki motivi so zavirali gibe in zaustavlajli plesne mikrovektorje ter jih preusmerjali vse tja do naslednjega loma. Z lomom se je vzpostavila generacija.

 

Prostorska dinamika:

Na odru smo gledali stabilno strukturo, ki je bila natančno, matematično razvidna. Diagonalno je bila postavljena svetlobna baterija, ki je vse določala. Vse se je odvijalo po diagonalni logiki, iz desnega svetlobnega stolpa proti levi glasbeni bateriji.

 

Plesna dinamika: Gledali smo umetnost trzanja. Vsak od izvjalcev je aktiviral svoj individualni "hip", da bi že v naslednjem trenutku s pomočjo "hopa" preskočil v kolektivno dinamiko. Gledali smo plesno-gibalno kinetiko prelomljenih plesnih elementov.

 

 

Ne pozabimo: ples v življenju je najprej spolni trik. Ne trk. Trik. Začetek procesa generiranja. Zato vsaka generacija izumi svoje spolne gibe za svoje spolne odnose. Ženske gibe in moške gibe. Gibi lahko krožijo ali se lomijo, vsekakor pa so dnevni gibi drugačni od paritvenih gibov. Umetniški ples uzavešča našo naturo, našo živalskost. Z gestami in gibi nam artikulira razliko od naše nature. Emancipira nas od nagona, istočasno pa nas generira. Gledali smo generacijski ples, poln poetičnih organov, s katerim je plesala cela dvorana. Vznesena dvorana. Gledali smo kultivirana telesa, ki nam plešejo urbano kulturo. Uzaveščajo nam ulični ples v umetniškem plesu.

 

Sproščenost je pogoj, ki ga zahteva ples. Tega je bilo v sredinem večeru na pretek. Za trenutek smo videli dih Pilobolusa! Naj naštejem, kaj sem gledal na odru sredi pretoka časa: linije ramen, drsenje bokov, trzanje rok, trzanje, trzanje in še enkrat trzanje, skupinski dih, gibanje mišične mase, minimalistične geste in repeticije, minimalizirano serijalnost, nenehno utripanje, polaganje rok na tla in dvigovanje nog, zamrznjene gibe, gibe, ki si premislijo, prelomljene in vektorsko pospešene gibe, uzaveščanje in ponavljanje slučajnih gibov do stopnje artikulacije - predvsem pa: tisto, kar je izza gibov, tisto kar kinetizira telo.

 

Kaj sem še videl sredi pretoka časa? Da je gib seme geste! Kaj sem še videl sredi pretoka časa? Globalno in začasno telo, negotovost v plesu, reakcijske mreže, tenzijski razvoj, spolna trzanja, trzanja, gestikulacije, artikulacije in koordinacije.

 

Zaključna etapa predstave: Vse je bilo tako daleč in tako blizu "kontaktnega plesa" in še  bliže "konceptualnemu plesu". Chorus je plesal do stopnje kritične zadihanosti, vse do komičnosti. Toda nihče, ne na odru, ne v dvorani ni vedel, zakaj se smejemo. Verjetno naturi, ki po ulicah tuli.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.643
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.592
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.796
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.779
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.397
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.568
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.065
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.359
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427