Ne vem, zakaj je tako težko priznati, toda nismo še imeli takšnega premierja, kot je Miro Cerar mlajši. V negativnem smislu, da ne bo nesporazuma. Da ne dolgovezimo - nikomur od predsednikov vlad doslej oblast še ni tako stopila v glavo. Kdo bi si mislil, da se bo to zgodilo prav Cerarju ... čeprav obstaja tudi relativno logična in verjetna razlaga: opravka imamo z človekom, ki je v politiko stopil brez konkretnih političnih izkušenj in voditeljske "kilometrine". Iz sence direktno v soj žarometov. Jasno, da ga je odneslo in da so vsaj nekatere njegove poteze rezultat popolne izgube občutka za normalnost, spodobnost in zdravo mero. Noben premier doslej še ni počel takšnih faux pasov, ko je šlo za spoštovanje formalnih predpisov. Na seji vlade napol skrivaj vzeti skoraj 100.000 evrov iz proračunske rezerve in jih nameniti za financiranje ene od strani v referendumski kampanji za t.i. drugi tir, je denimo poteza, ki si jo doslej ni privoščila še nobena slovenska vlada. Ustavna pritožba, ki bi jo moralo v razumnem roku obravnavati ustavno sodišče - njeno besedilo smo na portalu+ objavili 8. avgusta (vir) -, je med drugim opozorila tudi na ta vidik kršenja načela nepristranskosti. Kajti vlada bi morala med referendumsko kampanjo ostati nevtralna, medtem ko za stranke, ki sestavljalo vladno koalicijo to seveda ne velja. A glede na nekatera dejstva, ki poznavalcem niso ostala skrita, je bilo že takoj jasno, da niti ustavno sodišče ne bo posegalo v referendum, zato omenjene ustavne pritožbe ni obravnavalo absolutno prednostno. Če bi jo, bi imeli seveda že takoj zadrego, saj bi se morali vsaj trije ustavni sodniki (Matej Acceto, Marijan Pavčnik, Špela Mežnar) zaradi svojih osebnih povezav s premierjem Mirom Cerarjem po mojem izločiti iz postopka.

Miro Cerar včeraj v Združenih narodih: pogled na zdolgočasene prisotne kaže na stanje duha v OZN.

Naslednji očitek gospodu Cerarju leti na njegov poziv koalicijskim poslancem k obstrukciji seje parlamentarnega odbora za obrambo ter prepovedi načelniku generalštaba Slovenske vojske in ministrici za obrambo, da bi se udeležila te seje. Česa takšnega doslej še nismo videli. Čeprav je previdljivo. Kdo pa bo najbolj zlorabljal pravo in spodkopaval načelo delitve oblasti, če ne ravno profesor prava?! Prepoved oziroma omejitev gibanja, kar Cerarjev ukaz Andreju Ostermanu in Andreji Katič v bistvu je, nas tako postavlja v situacijo, ko postaja očitno, da vlado vodi nekdo, ki mu je oblast popolnoma stopila v glavo in katastrofalno vpliva na njegovo razsodnost. Nekaj takšnega smo lahko opazili tudi v nedeljo na finalni košarkarski tekmi med Slovenijo in Srbijo v Carigradu. A ker je Slovenija zmagala in osvojila zlato, se s Cerarjevim desantom na košarkarsko igrišče nihče ni ukvarjal. Pa bi se lahko, saj gre za čisto navadno uzurpacijo športa za politično agitiranje. Nihče se ne vznemirja, ko na različnih športnih prireditvah na tribunah in častnih ložah kamera pokaže pomembneže, politike in kronane glave. Problem nastane, če se politika iz tribun in lož preseli na igrišče in tam svojo vlogo gledalca in navijača zamenja za aktivnega udeleženca športnega dogodka.

Miro Cerar je državniško poslušal govorca, medtem ko so ostali počeli marsikaj.

Od spornega financiranja referendumske kampanje prek vmešavanja v suverenost zakonodajnega telesa do zlorabe položaja gledalca na vrhunskem športnem prvenstvu smo prišli do velikega finala Cerarjeve lažne grandioznosti, ki je eden izmed simptomov višinske bolezni. Sintagmo je skoval moj prijatelj Ivo Hvalica in se Cerarju idealno prilega. Lažna velepomembnost je kvečjemu odsev dejanskega občutka nepomembnosti in predvsem nezmožnosti kreiranja učinkovite in kvalitetne zunanje politike. In ker ni nobenih konkretnih dosežkov, se mora veliki državnik potem pohvaliti z bilateralnim srečanjem s predsednikom vlade Butana.

O čem sta govorila ta dva državnika, slovenski in butanski premier?

Kakšno vlogo ima Butan v slovenski zunanji politiki, ve samo premier Cerar. Očitno so gospodarski odnosi plodni, saj je blagovna menjava po podatkih Statističnega urada lani znašala natanko 3.000,00 dolarjev (vir). Z besedo: tri tisoč dolarjev. V Butan smo izvozili tri tisoč dolarjev nečesa, uvozili pa nismo nič. Morda bi kateri izmed vojske svetovalcev premierju Cerarju lahko predhodno prišepnil, da je Butan dežela, kjer so šele pred kratkim dobili prvi semafor, njihov premier pa bržkone ne bo zainteresiran za investicijo v Luko Koper ali drugi tir ...