Komentar

Vse, česar niste hoteli vedeti o TEŠ 6

Izvirni članek o razvpitem šestem bloku prav tako razvpite Termoelektrarne Šoštanj je Bine Kordež napisal že novembra 2014, torej pred skoraj tremi leti, a je tekst še danes aktualen. Avtor ga je ob pomoči uredništva le malenkostno dopolnil. Tekst o TEŠ 6 objavljamo tudi zato, da bi osvetlili še drugo plat zgodbe, ki se pogosto primerja s projektom izgradnje nove železnice med Divačo in Koprom. Da nam ne bi kdo česa očital, Kordežev članek objavljamo danes, ko je referendum o 2. tiru že mimo.

25.09.2017 22:21
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   TEŠ 6   Termoelektrarna Šoštanj   premog   korupcija   pogodba   recesija   Šaleška dolina

Foto: arhiv portal+

Ali je bila pri naložbi v TEŠ 6 res prisotna korupcija ali kaka druga nesprejemljiva praksa, se bo najbrž nekoč ugotovilo.  Vseeno pa kakršnekoli ugotovitve ne bodo bistveno spremenile nespornega dejstva, da je bila pogodba za investicijo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj podpisana v najbolj neugodnem času in je zaradi tega vsekakor dražja, kot bi bila sicer.

Če bi pogledali medijske zapise zadnjih nekaj let, bi bil šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) verjetno na prvih mestih. Projekt je bil dodatno aktualen zaradi odmevnih preiskav domnevnih nepravilnosti pri izgradnji. Seveda ne nameravam pisati o morebitnih previsokih stroških investicije ali korupciji, ker o tem veliko razmišljajo in pišejo tisti, ki zadeve bolje poznajo, še bolj pa tisti, ki jih ne. Želel bi predstaviti nekaj dodatnih vidikov o tej vroči zgodbi; vidikov, o katerih je precej manj zapisov, čeprav so mogoče še bolj ključni.

 

Zagovorniki in nasprotniki investicije razpravljajo, ali bi bil bolj primeren 600 ali 500 megavatni blok, ali bi lahko posodobili peti blok brez gradnje novega ipd. Značilnost vseh teh diskusij je v tem, da se zagovornike katerekoli opcije praviloma hitro poveže z lobiji, interesi, ozadji. Preprosto ne znamo sprejeti dejstva, da gre lahko samo za strokovne razprave na osnovi znanja in vedenja posameznika. Da gre mogoče za študije, analize, poslovne načrte brez nekih skritih namenov, brez osebnih interesov, ki pa vseeno lahko privedejo tudi do različnih ugotovitev. Prihodnost je pač nepredvidljiva in sposobnost ljudi, ki na koncu odločajo, se meri ravno po pravilnosti predvidevanj. V letu 2013 sta na primer dobila Nobelovo nagrado dva ugledna ekonomista, Eugene F. Fama in Robert J. Shiller, istočasno, čeprav zagovarjata popolnoma nasprotne poglede. In mogoče bi morali v tem smislu presojati tudi različne strokovne poglede o načinu izvedbe investicije v nov blok elektrarne.

 

Ali je bila vrednost investicije res previsoka zaradi zavestne ali načrtne odločitve odgovornih ljudi ne morem in ne želim ocenjevati. Nekaj pa je nesporno. Zaradi časa, v katerem so se sprejemale ključne odločitve in podpisovale pogodbe (2006-2008), so bili stroški investicije vsekakor višji, kot če bi pogodbo sklepali danes ali pa pet let pred tem (denimo leta 2002). V obdobju visoke konjunkture ter visokega nivoja cen so bile vse naložbe in nakupi praviloma dražji kot sicer in investitorji so imeli takrat višje stroške, prodajalci pa so dobro služili. Naložba je bila v tem času objektivno višja za mogoče deset, dvajset ali tudi več odstotkov, kot bi bila v nekem drugem času (torej lahko tudi 300 milijonov).

 

V tistem času je denimo cena betonskega jekla narasla na preko 600 evrov zaradi velikega povpraševanja – in kasneje padla pod 300. Vemo tudi, kaj se je dogajalo s cenami delnic. Glede na dolgoročna povprečja so bile vsaj dvakrat precenjene, a smo jih še vedno kupovali v pričakovanju, da bodo še naraščale. In velika verjetnost je, da je bila tudi cena investicije takrat precej višja, kot je bila pred tem, vendar so zaradi ugodnih napovedi in pričakovanja nadaljnjih rasti cen (energije ter investicije) investitorji ocenjevali pogodbene pogoje kot zanimive. Ne trdim, da ni bilo kaj v ozadju, a s precejšnjo mero gotovosti lahko ocenimo, da je bila investicija precej dražja zaradi neugodnega trenutka za naložbo - tj. zaradi visokih cen, precej višjih kot danes.

 

Ta vidik (in posledice) načeloma ni nič bistveno drugačen kot na primer takratna odločitev (politike), da Telekoma ne prodamo, čeprav bi na primer leta 2006 dobili mogoče najmanj petsto milijonov več kot denimo leta 2014. Kdo je kriv za to izgubo, ki je bila nedvomno večja kot mogoče pri TEŠ? Naložbe so bile v letih 2005 – 2008 praviloma preplačane, prodaje premoženja pa izredno ugodne. Kdor je pravilno ujel trenutek, je lepo zaslužil (in obratno izgubil). Objektivno je torej investicija v TEŠ zaradi časa podpisovanja pogodb dražja. Če je bila morda dražja še zaradi česa drugega, pa ne bi špekuliral, ker ne želim pisati o tem, česar vsaj nekoliko ne poznam.

 

Pri vsem tem pa je najpomembnejši tretji vidik, in sicer ekonomika investicije kot takšne. Zaradi vseh negativnih informacij o TEŠ zadnja leta se je oblikovalo neko splošno mnenje, da gre za zgrešeno investicijo, ki bo tepla davkoplačevalce. Vedno je všečno preračunavanje, koliko državne garancije pade na enega prebivalca (200 evrov), čeprav je to nepomembno. Država je 100 % lastnik elektrarne in cela investicija je njena naložba (ter vsi njeni plusi in minusi), medtem ko dana garancija samo zmanjšuje stroške za en del potrebnega financiranja.

 

Poglejmo približno ekonomiko te naložbe, kolikor jo lahko razberemo iz javno objavljenih bilanc. Izračun ne temelji na nekem poznavanju investicijskega projekta ter vseh njegovih vidikov, prav tako tudi nimam kakih informacij od odgovornih oseb, a bilance vseeno omogočajo neko okvirno oceno. Glede na velikost bloka bo TEŠ s proizvedeno elektriko lahko letno iztržil vsaj kakih 200 milijonov evrov in to načeloma v celoti v izvozu (vrednost je seveda odvisna od gibanja cena elektrike v svetu). Če je namreč ne bi proizvedli, bi morali toliko elektrike uvoziti. Od tega bo v celotnem sistemu porabljeno za kakih 50 milijonov raznega materiala za poslovanje in vzdrževanje. Kot sistem razumem elektrarno in premogovnik skupaj, saj sta neločljivi del celote in usklajevanje, dogovarjanje ali celo prepiranje o ceni premoga je popolnoma neproduktivno. Kar plača elektrarna več za premog, toliko več zasluži premogovnik in obratno – kar bi z nižjo ceno privarčevala elektrarna, toliko več bi bilo izgube v premogovniku. Ker sta večinoma v celoti v lasti države, je to za lastnika v končni fazi nepomembno (manjši lastniški delež drugih v premogovniku večje vloge nima, razen da nekoliko zapleta sliko).

 

Po pokritju materialnih stroškov nam torej ostane kakih 150 milijonov evrov dodane vrednosti. Družbi (TEŠ in premogovnik) ter celotna veriga dobaviteljev, raznih podizvajalcev in vzdrževalcev predvsem s tega področja bodo torej letno ustvarili omenjeno dodano vrednost, torej razpoložljiva sredstva za delitev med vse udeležene (za delo – zaposlene in za kapital – kreditodajalce, lastnike). Lahko da bo ob neugodnih cenovnih gibanjih dodana vrednost za dvajset, trideset milijonov tudi nižja (in posledično izguba, kar se dogaja v zadnjih letih), a ustvarjena dodana vrednost še vedno bo predstavljala več kot 1 odstotek celotne dodane vrednosti gospodarstva.

 

S tem, da iz zemlje izkopljemo premog ter ga pokurimo v elektrarni (glede na vse okoljske zahteve in sodobno tehnologijo verjetno brez nekih večjih negativnih vplivov na Šaleško dolino), bomo torej v naslednjih denimo dvajsetih letih letno ustvarjali okoli 150 milijonov dodane vrednosti ali kakega pol odstotka celotnega BDP države. Če tega ne bi naredili, bi premog ostal v zemlji, družba pa brez te ustvarjene dodane vrednosti.

 

Od teh 150 milijonov dobijo zaposleni v obeh družbah ter tudi zaposleni v podjetjih, ki opravljajo določene storitve za elektrarniški sistem med 80 milijonov plač, 30 milijonov gre za okoljske takse (kar zopet dobi država), preostali milijoni pa predstavlja denarni tok naložbe, čisti prilivi, namenjeni za odplačilo naložbe,mogoče celo kaj lastniku. Kot rečeno, bodo ti prilivi ob neugodnih gibanjih lahko tudi n nižji in lastniku ne bo ostalo nič, mogoče bo kaka posojila potrebno podaljšati ali nadomestiti s kapitalom. Vseeno pa lahko objektivno pričakujemo, da bodo vložena sredstva iz prostega denarnega toka v daljšem roku povrnjena. V vsakem primeru pa bo letno ostajalo kakih 80 milijonov evrov dodane vrednosti za zaposlene. Samo v sistemu (elektrarna, premogovnik) je trenutno zaposlenih 1.600 ljudi, katerih povprečni katerih bruto prejemki presegajo 3.500 evrov mesečno, od česar dobi država 1.500 evrov davkov, zaposleni pa 2.000 evrov. Dodatno pa je mogoče vsaj še tisoč ljudi v drugih družbah povezanih s TEŠ.

 

Zgornji zapis bo marsikdo hitro ocenil kot zagovarjanje morebitne neustrezne prakse pri izvedbi te investicije. Vsekakor nič od tega, samo upam lahko, da bodo pristojni organi ter preiskovalne komisije ugotovili, kaj se je dejansko dogajalo. Ali je bila pri naložbi res prisotna korupcija ali kaka druga nesprejemljiva praksa. Vseeno pa kakršnekoli ugotovitve ne bodo bistveno spremenile zgornjih navedb. V vsakem primeru bo vedno ostalo odprto vprašanje najbolj ustrezne izbire investicije. Še bolj je nesporno dejstvo, da je bila pogodba za investicijo pač podpisana v najbolj neugodnem času in je zaradi tega vsekakor dražja, kot bi bila sicer.

 

Ne glede na končne ugotovitve o morebitnih oškodovanjih ali tudi osebnih okoriščanjih drži, da je investicija kot takšna za Slovenijo izjemno pomembna in tudi pozitivna. Po letu 2013 je prišlo do precejšnjega znižanja cen elektrike, zaradi česar so ocene v mojem izvirnem članku iz leta 2014 nekoliko preveč optimistične. Glede na današnje razmere je navedena dodana vrednost letno kakih 50 ali še nekaj več milijonov previsoka. To sicer podaljša dobo povračila vložka, vseeno pa še vedno velja, bo z ekonomskega vidika naložba za Slovenijo pozitivna.

 

Posebno zaradi let kot je letošnje, ko TEŠ prispeva kar 40 % vse potrebne električne energije. Njen nakup v tujini bi bil zaradi prevelike uvozne odvisnosti sicer pomembno dražji, izgubili pa bi tudi ustvarjeno dodano vrednost. Naj ob tem ponovno poudarim, da se ne opredeljujem do morebitnih koruptivnih dejanj, temveč obravnavam samo ekonomske vidike naložbe. Delovanje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj pač omogoča, da lahko s sežigom premoga (ki bi sicer ostal pod zemljo) ustvarimo kakih 150 milijonov evrov dodane vrednosti letno, ali - če hočete - solidne dohodke in delo za tri tisoč družin, vložek v izgradnjo pa bo iz prilivov od prodaje energije vsekakor lahko povrnjen, čeprav mogoče v nekaj daljšem obdobju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
4
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.918
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.809
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.698
04/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.312
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.484
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.328
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.430
08/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.915
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.263
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.391