Komentar

Vse, česar niste hoteli vedeti o TEŠ 6

Izvirni članek o razvpitem šestem bloku prav tako razvpite Termoelektrarne Šoštanj je Bine Kordež napisal že novembra 2014, torej pred skoraj tremi leti, a je tekst še danes aktualen. Avtor ga je ob pomoči uredništva le malenkostno dopolnil. Tekst o TEŠ 6 objavljamo tudi zato, da bi osvetlili še drugo plat zgodbe, ki se pogosto primerja s projektom izgradnje nove železnice med Divačo in Koprom. Da nam ne bi kdo česa očital, Kordežev članek objavljamo danes, ko je referendum o 2. tiru že mimo.

25.09.2017 22:21
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   TEŠ 6   Termoelektrarna Šoštanj   premog   korupcija   pogodba   recesija   Šaleška dolina

Foto: arhiv portal+

Ali je bila pri naložbi v TEŠ 6 res prisotna korupcija ali kaka druga nesprejemljiva praksa, se bo najbrž nekoč ugotovilo.  Vseeno pa kakršnekoli ugotovitve ne bodo bistveno spremenile nespornega dejstva, da je bila pogodba za investicijo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj podpisana v najbolj neugodnem času in je zaradi tega vsekakor dražja, kot bi bila sicer.

Če bi pogledali medijske zapise zadnjih nekaj let, bi bil šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) verjetno na prvih mestih. Projekt je bil dodatno aktualen zaradi odmevnih preiskav domnevnih nepravilnosti pri izgradnji. Seveda ne nameravam pisati o morebitnih previsokih stroških investicije ali korupciji, ker o tem veliko razmišljajo in pišejo tisti, ki zadeve bolje poznajo, še bolj pa tisti, ki jih ne. Želel bi predstaviti nekaj dodatnih vidikov o tej vroči zgodbi; vidikov, o katerih je precej manj zapisov, čeprav so mogoče še bolj ključni.

 

Zagovorniki in nasprotniki investicije razpravljajo, ali bi bil bolj primeren 600 ali 500 megavatni blok, ali bi lahko posodobili peti blok brez gradnje novega ipd. Značilnost vseh teh diskusij je v tem, da se zagovornike katerekoli opcije praviloma hitro poveže z lobiji, interesi, ozadji. Preprosto ne znamo sprejeti dejstva, da gre lahko samo za strokovne razprave na osnovi znanja in vedenja posameznika. Da gre mogoče za študije, analize, poslovne načrte brez nekih skritih namenov, brez osebnih interesov, ki pa vseeno lahko privedejo tudi do različnih ugotovitev. Prihodnost je pač nepredvidljiva in sposobnost ljudi, ki na koncu odločajo, se meri ravno po pravilnosti predvidevanj. V letu 2013 sta na primer dobila Nobelovo nagrado dva ugledna ekonomista, Eugene F. Fama in Robert J. Shiller, istočasno, čeprav zagovarjata popolnoma nasprotne poglede. In mogoče bi morali v tem smislu presojati tudi različne strokovne poglede o načinu izvedbe investicije v nov blok elektrarne.

 

Ali je bila vrednost investicije res previsoka zaradi zavestne ali načrtne odločitve odgovornih ljudi ne morem in ne želim ocenjevati. Nekaj pa je nesporno. Zaradi časa, v katerem so se sprejemale ključne odločitve in podpisovale pogodbe (2006-2008), so bili stroški investicije vsekakor višji, kot če bi pogodbo sklepali danes ali pa pet let pred tem (denimo leta 2002). V obdobju visoke konjunkture ter visokega nivoja cen so bile vse naložbe in nakupi praviloma dražji kot sicer in investitorji so imeli takrat višje stroške, prodajalci pa so dobro služili. Naložba je bila v tem času objektivno višja za mogoče deset, dvajset ali tudi več odstotkov, kot bi bila v nekem drugem času (torej lahko tudi 300 milijonov).

 

V tistem času je denimo cena betonskega jekla narasla na preko 600 evrov zaradi velikega povpraševanja – in kasneje padla pod 300. Vemo tudi, kaj se je dogajalo s cenami delnic. Glede na dolgoročna povprečja so bile vsaj dvakrat precenjene, a smo jih še vedno kupovali v pričakovanju, da bodo še naraščale. In velika verjetnost je, da je bila tudi cena investicije takrat precej višja, kot je bila pred tem, vendar so zaradi ugodnih napovedi in pričakovanja nadaljnjih rasti cen (energije ter investicije) investitorji ocenjevali pogodbene pogoje kot zanimive. Ne trdim, da ni bilo kaj v ozadju, a s precejšnjo mero gotovosti lahko ocenimo, da je bila investicija precej dražja zaradi neugodnega trenutka za naložbo - tj. zaradi visokih cen, precej višjih kot danes.

 

Ta vidik (in posledice) načeloma ni nič bistveno drugačen kot na primer takratna odločitev (politike), da Telekoma ne prodamo, čeprav bi na primer leta 2006 dobili mogoče najmanj petsto milijonov več kot denimo leta 2014. Kdo je kriv za to izgubo, ki je bila nedvomno večja kot mogoče pri TEŠ? Naložbe so bile v letih 2005 – 2008 praviloma preplačane, prodaje premoženja pa izredno ugodne. Kdor je pravilno ujel trenutek, je lepo zaslužil (in obratno izgubil). Objektivno je torej investicija v TEŠ zaradi časa podpisovanja pogodb dražja. Če je bila morda dražja še zaradi česa drugega, pa ne bi špekuliral, ker ne želim pisati o tem, česar vsaj nekoliko ne poznam.

 

Pri vsem tem pa je najpomembnejši tretji vidik, in sicer ekonomika investicije kot takšne. Zaradi vseh negativnih informacij o TEŠ zadnja leta se je oblikovalo neko splošno mnenje, da gre za zgrešeno investicijo, ki bo tepla davkoplačevalce. Vedno je všečno preračunavanje, koliko državne garancije pade na enega prebivalca (200 evrov), čeprav je to nepomembno. Država je 100 % lastnik elektrarne in cela investicija je njena naložba (ter vsi njeni plusi in minusi), medtem ko dana garancija samo zmanjšuje stroške za en del potrebnega financiranja.

 

Poglejmo približno ekonomiko te naložbe, kolikor jo lahko razberemo iz javno objavljenih bilanc. Izračun ne temelji na nekem poznavanju investicijskega projekta ter vseh njegovih vidikov, prav tako tudi nimam kakih informacij od odgovornih oseb, a bilance vseeno omogočajo neko okvirno oceno. Glede na velikost bloka bo TEŠ s proizvedeno elektriko lahko letno iztržil vsaj kakih 200 milijonov evrov in to načeloma v celoti v izvozu (vrednost je seveda odvisna od gibanja cena elektrike v svetu). Če je namreč ne bi proizvedli, bi morali toliko elektrike uvoziti. Od tega bo v celotnem sistemu porabljeno za kakih 50 milijonov raznega materiala za poslovanje in vzdrževanje. Kot sistem razumem elektrarno in premogovnik skupaj, saj sta neločljivi del celote in usklajevanje, dogovarjanje ali celo prepiranje o ceni premoga je popolnoma neproduktivno. Kar plača elektrarna več za premog, toliko več zasluži premogovnik in obratno – kar bi z nižjo ceno privarčevala elektrarna, toliko več bi bilo izgube v premogovniku. Ker sta večinoma v celoti v lasti države, je to za lastnika v končni fazi nepomembno (manjši lastniški delež drugih v premogovniku večje vloge nima, razen da nekoliko zapleta sliko).

 

Po pokritju materialnih stroškov nam torej ostane kakih 150 milijonov evrov dodane vrednosti. Družbi (TEŠ in premogovnik) ter celotna veriga dobaviteljev, raznih podizvajalcev in vzdrževalcev predvsem s tega področja bodo torej letno ustvarili omenjeno dodano vrednost, torej razpoložljiva sredstva za delitev med vse udeležene (za delo – zaposlene in za kapital – kreditodajalce, lastnike). Lahko da bo ob neugodnih cenovnih gibanjih dodana vrednost za dvajset, trideset milijonov tudi nižja (in posledično izguba, kar se dogaja v zadnjih letih), a ustvarjena dodana vrednost še vedno bo predstavljala več kot 1 odstotek celotne dodane vrednosti gospodarstva.

 

S tem, da iz zemlje izkopljemo premog ter ga pokurimo v elektrarni (glede na vse okoljske zahteve in sodobno tehnologijo verjetno brez nekih večjih negativnih vplivov na Šaleško dolino), bomo torej v naslednjih denimo dvajsetih letih letno ustvarjali okoli 150 milijonov dodane vrednosti ali kakega pol odstotka celotnega BDP države. Če tega ne bi naredili, bi premog ostal v zemlji, družba pa brez te ustvarjene dodane vrednosti.

 

Od teh 150 milijonov dobijo zaposleni v obeh družbah ter tudi zaposleni v podjetjih, ki opravljajo določene storitve za elektrarniški sistem med 80 milijonov plač, 30 milijonov gre za okoljske takse (kar zopet dobi država), preostali milijoni pa predstavlja denarni tok naložbe, čisti prilivi, namenjeni za odplačilo naložbe,mogoče celo kaj lastniku. Kot rečeno, bodo ti prilivi ob neugodnih gibanjih lahko tudi n nižji in lastniku ne bo ostalo nič, mogoče bo kaka posojila potrebno podaljšati ali nadomestiti s kapitalom. Vseeno pa lahko objektivno pričakujemo, da bodo vložena sredstva iz prostega denarnega toka v daljšem roku povrnjena. V vsakem primeru pa bo letno ostajalo kakih 80 milijonov evrov dodane vrednosti za zaposlene. Samo v sistemu (elektrarna, premogovnik) je trenutno zaposlenih 1.600 ljudi, katerih povprečni katerih bruto prejemki presegajo 3.500 evrov mesečno, od česar dobi država 1.500 evrov davkov, zaposleni pa 2.000 evrov. Dodatno pa je mogoče vsaj še tisoč ljudi v drugih družbah povezanih s TEŠ.

 

Zgornji zapis bo marsikdo hitro ocenil kot zagovarjanje morebitne neustrezne prakse pri izvedbi te investicije. Vsekakor nič od tega, samo upam lahko, da bodo pristojni organi ter preiskovalne komisije ugotovili, kaj se je dejansko dogajalo. Ali je bila pri naložbi res prisotna korupcija ali kaka druga nesprejemljiva praksa. Vseeno pa kakršnekoli ugotovitve ne bodo bistveno spremenile zgornjih navedb. V vsakem primeru bo vedno ostalo odprto vprašanje najbolj ustrezne izbire investicije. Še bolj je nesporno dejstvo, da je bila pogodba za investicijo pač podpisana v najbolj neugodnem času in je zaradi tega vsekakor dražja, kot bi bila sicer.

 

Ne glede na končne ugotovitve o morebitnih oškodovanjih ali tudi osebnih okoriščanjih drži, da je investicija kot takšna za Slovenijo izjemno pomembna in tudi pozitivna. Po letu 2013 je prišlo do precejšnjega znižanja cen elektrike, zaradi česar so ocene v mojem izvirnem članku iz leta 2014 nekoliko preveč optimistične. Glede na današnje razmere je navedena dodana vrednost letno kakih 50 ali še nekaj več milijonov previsoka. To sicer podaljša dobo povračila vložka, vseeno pa še vedno velja, bo z ekonomskega vidika naložba za Slovenijo pozitivna.

 

Posebno zaradi let kot je letošnje, ko TEŠ prispeva kar 40 % vse potrebne električne energije. Njen nakup v tujini bi bil zaradi prevelike uvozne odvisnosti sicer pomembno dražji, izgubili pa bi tudi ustvarjeno dodano vrednost. Naj ob tem ponovno poudarim, da se ne opredeljujem do morebitnih koruptivnih dejanj, temveč obravnavam samo ekonomske vidike naložbe. Delovanje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj pač omogoča, da lahko s sežigom premoga (ki bi sicer ostal pod zemljo) ustvarimo kakih 150 milijonov evrov dodane vrednosti letno, ali - če hočete - solidne dohodke in delo za tri tisoč družin, vložek v izgradnjo pa bo iz prilivov od prodaje energije vsekakor lahko povrnjen, čeprav mogoče v nekaj daljšem obdobju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
7
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.806
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.593
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.261
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.128
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.111
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 845
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 823
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 506
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 983