Nocoj ob polnoči se končuje referendumska kampanja o vladnem zakonu o gradnji nove železnice med Divačo in Koprom, popularno imenovanim 2. tir. V zgodovino se bo vpisala kot šolski primer zavajajočega političnega marketinga, prirejanja dejstev in zlorabe proračunskega denarja v politične namene. Če bi katerokoli podjetje tako očitno prirejalo dejstva o produktu ali storitvi, ki ga prodaja, bi ga potrošniki in njihove organizacije v nekaj dneh poslale na smetišče zgodovine. Toda naš etični premier nam bo svoj virtualni produkt prodajal vsaj še nekaj mesecev.
Vladna strategija je sledila populističnim nasvetom svojih večkrat dokazano nespretnih PR-svetovalcev, ki so slovensko javnost na vsak način hoteli prepričati, da je je vlada Mira Cerarja edina za drugi tir, vsi drugi zlobneži pa s(m)o proti. S tem so v osnovi zakoličili pot krovne zlorabe tega referenduma, pri čemer so zaradi vladnega zavajanja, ki je doseglo nevzdržni, takorekoč perverzni obseg, v zadnjih dneh celo provladni mediji skromno ugotavljali, da so v "bistvu vsi za drugi tir, nekatere pa moti način financiranja in izvedbe", ki ga predlaga trenutna vlada. No, to je bistroumna ugotovitev, ni kaj ...
Referendumska kampanja je glede na pomembnost in posledice nedeljskega odločanja minila relativno mirno in predvidljivo, kar je posledica vladnega samozavestnega prepričanja, da zakonski kvorum na referendumu - ne glede na odločitev državljanov - ne bo dosežen. Vladna stran je na podlagi svoje politične in finančne premoči slovenskim državljanom tudi s pomočjo zlorabe javnih finančnih sredstev brezsramno vsiljevala svoj "fake news", tj. zlagano resnico, na drugi strani so bili predlagatelji referenduma obsojeni na orkestrirano vlogo starih nergačev in vaških posebnežev, ki nimajo pojma o ničemer in zgolj poskušajo vladi metati polena pod noge, kar bo očitno tudi glavna promocijska mantra Mira Cerarja na naslednji volitvah.
Zavajanja, izmišljotine in nekritičnost "mainstream" medijev
Pika na i zavajajoče kampanje slovenske vlade so oglasi, v katerih vlada državljane seznanja o menda do sedaj neznanih dejstvih. Iz te nedvomno štrli podatek o 9000 (z besedo: devet tisoč) novih delovnih mestih, ki da jih bo prinesla vladna investicijska akrobacija v drugi tir. Ker vlade nismo hoteli diskreditirati na prvo žogo in brez argumentov, smo v duhu raziskovalnega in objektivnega novinarstva na njen Urad za komuniciranje (UKOM), ki je nosilec vladne kampanje, skladno s 45. členom Zakona o medijih naslovili novinarsko vprašanje o strokovnem viru trditve o teh 9000 novih delovnih mestih. Odgovor ni samo žalitev državljanov, ampak tudi dokaz o izjemno podcenjevalnem načinu razmišljanja vladajoče elite.
UKOM nam je namreč teh 9000 delovnih mest, ki so jedrni promocijski element vladne kampanje, poskušal nekako iz pete prodati na podlagi zelo posplošene in ne prav pogosto uporabljene ali citirane raziskave, v bistvu bolj seminarske naloge International Global Organization. Ta je leta 2010 menda ugotovila, da vsaka infrastrukturna investicija v višini milijarde dolarjev prinese do 28.000 neposrednih in posrednih delovnih mest, pri čemer pa ta iz naftalina potegnjena "študija" (da, narekovaji so potrebni!) govori o novih naložbah, ne pa o nadomestitvenih naložbah v infrastrukturo, kar nam je UKOM prikladno zamolčal.

Že včeraj so se na socialnih omrežjih pojavile fotografije "volje ljudstva" ...
To pomeni, da vladne predpostavke že v osnovi ne morejo biti uporabljene za takšen nadomestitveni projekt, kot je drugi tir (ali dva, česar še vedno ne vemo prav natančno ...). Ampak za tečne ali celo radovedne slovenske medije se to zdi vladi dovolj, tako ali tako je vse že odločeno in jasno, nekaj peska v oči in novih prirejanj dejstev je mala malca za vladno PR-mašinerijo, v kateri se očitno kar tre genialnih umov.
Delovna mesta za tujce in druge države
Pri tem so nam v UKOM v odgovoru sami priznali, da bo samo gradbišče generiralo morda 1.100 delovnih mest, vse ostalo pa je povezano z posrednimi delovnimi mesti, ki se bodo menda zaradi povečanega prometa v Luki Koper ustvarila v zaledni podporni logistiki, špediciji, popravilu ladij in s tem povezanimi storitvami.
Ker vlada, ki jo - kot to sam rad napiše na tviterju - vodi Miro Cerar, sama trdi, da je samo 10 % prometa v Luko Koper povezano s slovensko ekonomijo, in ker je jasno, da storitve mednarodne logistike, predvsem pa servisiranja ladij potekajo znotraj globalnih korporacij, je potemtakem jasno, da je s temi odgovori vlada dejansko zanikala samo sebe. Zakaj? Če že bodo ustvarjena nova delovna mesta, bodo ta ustvarjena v tujini ali tujih podjetjih, tudi sama gradnja bo povezana z najemanjem tuje delovne sile. V najboljšem primeru bo projekt gradnje 2. tira pridobilo kakšno "pošteno" slovensko gradbeno podjetje, ki bo zgolj nov poligon za zlorabo delavskih pravic, večinoma tujih agencijskih delavcev s področja nekdanje Jugoslavije. Ustrezno omreženi podjetniki iz kroga vladne SMC in njenih koalicijskih satelitov pa bodo pobrali smetano, za proizvodnjo katere je bilo ustanovljeno podjetje 2TDK, d.o.o..
Vlada se je razgalila: 2. tir ni rešitev
Ob vsem navedenem se nismo niti lotili ostalih argumentov vlade za njihov koncept gradnje drugega tira (varovanje okolje, razbremenitev avtocest ipd.), ki so nevredni resne strokovne razprave. Samo kratek pogled na vladne podatke o domnevni obremenitvi avtocest v letu 2040 kaže na to, da ti ljudje niso sposobni razumeti svojih podatkov in projekcij. Vlada nam v oglasih prodaja, da se bo promet tovornjakov na avtocestah brez drugega tira povečal za skorajda faktor 3 - tj. iz 7,7 mio neto tovornih ton na 21,5 -, hkrati pa sami ugotavljajo, da se bo tudi ob drugem tiru povečal za praktično enak obseg, na 18,5 milijona neto ton tovornega prometa (vir). Ampak, kdo to sploh bere ...