Komentar

Škandal v Združenih narodih: Hrvaško šahiranje in slovenska zmešnjava

Hrvaški grb vsebuje šahovnico in najbrž ni naključje, da so naši sosedje odlični šahisti. Morda bi se splačalo tudi med Slovenci poiskati nekaj dobrih šahistov ali pa bi morali predlagati drugačno igro. (Košarko?) V vsakem primeru bo treba zoper hrvaško napadalnost, ki zasluži vse priznanje za spretnost in duhovitost, najti boljše igralce.

22.09.2017 21:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Hrvaška   arbitraža   OZN   Miro Cerar   Andrej Plenković   OECD   meja   Piranski zaliv   EU   Borut Pahor

Foto: Euractiv.com / portal+

Grožnja z nasprotovanjem hrvaškemu članstvu v OECD ali v schengenskem sistemu je neprimerna, obenem pa Hrvaška v tem trenutku ni resna kandidatka za nobeno takšno članstvo.

Če bi bilo treba z eno samo besedo označiti aktualno slovensko politiko, bi izbral besedo zmešnjava. To se mi je potrdilo 21. septembra zvečer ob gledanju oddaje Odmevi na TV Slovenija. Razumni voditelj Slavko Bobovnik je najprej poročal o diplomatskem škandalu v New Yorku, ko je hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković pred vesoljno Generalno skupščino OZN obtožil slovensko vlado, da ne upošteva mednarodnega prava, slovenski govornik Miro Cerar pa je – če sem dobro razumel medijska (s)poročila – razpravljal o čebelah. Druga točka Bobovnikovega sporeda je bil drugi tir. Če se ne motim, se je tokrat v televizijskem studiu nakopičilo več kot trideset prepirljivih poznavalcev dvotirnosti. Sporočilo Odmevov je bilo, da se bodo slovenski volivci težko odločali, ker ne bodo vedeli, za kaj sploh gre? Gre za podporo ali za zavračanje drugega tira? Gre za zapravljivost ali varčnost? Gre za izbiranje zemljišč in tras, po katerih naj bi v prihodnje tekla železnica? Gre za glasovanje v korist vlade ali opozicije

 

Pisca teh vrstic je seveda še bolj kot drugi tir zanimal newyorški škandal. Najprej nekaj uvodnih ugotovitev:

 

1. Namesto, da bi zdržala napetost ali nemara celo razpletla slovensko-hrvaške odnose, je vlada Boruta Pahorja (2008-2012) te odnose zelo zapletla. Čeprav Pahorja cenim in bom nemara celo volil zanj, je najprej pretiraval s kazanjem mišic (z napovedjo, da bo Slovenija nasprotovala članstvu Hrvaške v EU), nato pa je čez noč popustil in sklenil s Hrvati zelo slab (arbitražni) sporazum, v katerega so Hrvati vgradili dragulj, ki se imenuje "stik", v angleščini pa "junction". Ta dragulj je svojo pravo "dragocenost" pokazal v razsodbi, ki je Sloveniji namesto teritorialnega izhoda na odprto morje prisodila "najliberalnejši režim" plovbe skozi hrvaško morje – rešitev, ki jo je Hrvaška ponujala že dvajset let nazaj, pa je Slovenija ni sprejela.

 

2. Slovenija bi najbrž lahko dosegla dobro rešitev zase s povezavo podpore Hrvaški pri pristopu k EU in zahteve po teritorialnem izhodu na odprto morje. Seveda takšnih pogojev in povezav ni dobro razglašati urbi et orbi – česar se je vlada, v kateri sem sodeloval, zelo strogo držala. Naš minimum pred nastopom Pahorjeve vlade je bil sporazum Drnovšek - Račan, ki so ga v teh dneh nekateri privrženci levice imenovali "neuresničenega", kar seveda drži, vendar je postal merilo uspešnosti in uresničljivosti, ki bi ga lahko povezali s podporo hrvaškemu vstopu v EU. Pahor je v stockholmskem arbitražnem sporazumu dosegel neuravnovešeno rešitev: nedvoumno in vnaprejšnjo podporo hrvaškemu vstopu za časovno odložen in dvoumen stik slovenskega morja z mednarodnimi vodami. Takrat so Hrvati prvič odpirali šampanjce.

 

3. Naslednjič so odpirali šampanjce, ko so slišali znameniti telefonski pogovor Türkovega izbranca Jerneja Sekolca z Erjavčevo izbranko Simono Drenik. Zadeva se je začela potapljati in Hrvati so še enkrat napovedali šah Sloveniji. Haaško odločanje se je zavleklo, predvsem pa so se sodniki ustrašili, da jih bodo obtožili pristranskosti v korist Slovenije, kar je še bolj obremenilo razsodbo.

 

4. Karl Erjavec in Cerar sta za Slovenijo slabo razsodbo – iz razumljivih razlogov – razglasila za slovensko zmago, mediji pa so jima v glavnem sledili. Nakar se je začela agonija. Hrvati so povedali, da razsodbe kljub ugodnosti in koristnosti zase ne bodo upoštevali. Očitno so menili, da bi bi jo lahko z vso teatralnostjo in mučeništvom sprejeli ob dodatnih koncesijah, npr. v Piranskem zalivu.

 

5. Agonija je dosegla posebno tragikomično fazo, ko sta Cerar in Erjavec začela siliti Hrvate, naj za božjo voljo sprejmejo zanje ugodno in za Slovenijo neugodno razsodbo. Hrvati so šahirali naprej, Slovenci pa so jih tožarili na vseh mogočih in nemogočih naslovih – ne vedoč, da se resne države v takšnih primerih izogibajo polaganju vseh jajc v isto košaro.

 

6. Čeprav ne poznamo podrobnosti in ne vemo, ali sta se predsednika zares sporazumela o dnevnem redu zagrebškega sestanka, je videti, da je na koncu Plenković v New Yorku Cerarja tako rekoč matiral in osmešil na podoben način, kot ga je nekoč matiral neki hrvaški šaljivec, ki se je predstavil kot hrvaški premier Tihomir Orešković.

 

 

Postavlja se vprašanje, kako je mogoče razrešiti to nadvse zapleteno in zavozlano situacijo. Slovenija – po svoji krivdi – nima veliko municije. Grožnja z nasprotovanjem hrvaškemu članstvu v OECD ali v schengenskem sistemu je neprimerna, obenem pa Hrvaška v tem trenutku ni resna kandidatka za nobeno takšno članstvo. Obrambne sposobnosti Slovenije so – žal spet po zaslugi več levih vlad po letu 2008 – zelo slabe. Diplomacijo pa vodi Erjavec, ki slabo govori tuje jezike in ga zanima le stranka, ki se odlikuje s ponujanjem miloščine upokojencem.

 

Hrvaški grb vsebuje šahovnico in najbrž ni naključje, da so naši sosedje odlični šahisti. Morda bi se splačalo tudi med Slovenci poiskati nekaj dobrih šahistov ali pa bi morali predlagati drugačno igro. (Košarko?) V vsakem primeru bo treba zoper hrvaško napadalnost, ki zasluži vse priznanje za spretnost in duhovitost, najti boljše igralce.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.222
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.914
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.563
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.211
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.535
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.897
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.333
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.107
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.568