Komentar

Kapitalizem je najbrutalnejša verzija totalitarizma.

Oktobrska revolucija - po novem Velika ruska revolucija - se je odigrala kot zgodovinska dogodkovnost najvišje stopnje, ki je presegla vse druge historične nize XX. stoletja. Seveda ni presegla obeh svetovnih vojn. Kljub temu, da je bila na koncu stoletja poražena na skoraj vseh ravneh, je za vekomaj zmagal njen umetniški eksperiment.

23.09.2017 21:29
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Oktobrska revolucija   avantgarda   Moskva   kapitalizem   Vladimir Majakovski   Lenin   umetniki

Umetnik in umetnica Oktobra sta bila takoj po zmagi obsojena na poraz. Čas nikoli ne izpuhti, vedno je tukaj z nami, določa nam format bivanja. Čas jih je porazil.

Današnji komentar mi narekujejo štiri kulturna dejstva, štirje originalni prapori, ki so jih pred stotimi leti nosile revolucionarne množice po moskovskih in peterburških trgih. Danes pa jih lahko po stotih letih gledamo na razstavi z naslovom 1917: Koda revolucije, s katero v Centralnem državnem muzeju sodobne ruske zgodovine obeležuje njeno okroglo obletnico. Razstavo in prapore sem si ogledal včeraj med drugim tudi zato, ker se muzej sodobne ruske zgodovine nahaja v neposredni bližini mojega začasenga bivališča v Domu na Majakovki. Priporočilo: nahaja pa se tudi v bližini maksimalističnega gledališča Elektro-Stanislavski, v katerem si je smiselno ogleadati katero od njihovih predstav.

 

Prapori imajo na svoji rdeči svileni podlagi izvezene zlate črke. Na zidu visijo kot živa arheologija, ki nas opozarja tudi na to, kako so revolucionarke in revolucionarji oglašali smisle svojih neposrednih akcij. Množice so prek njih oznanjale svoje dostojanstvo in voljo:

 

Prvi prapor: Osemurni delovni čas.

Drugi prapor: Naj živi demokratska revolucija.

Tretji prapor: Mir svetu, oblast ljudstvu.

Četri prapor: Odrekamo se preteklemu svetu.

Poetska replika o naravi revolucije: "Revolucijonarni čas je brezprizivno padal v gravitacijsko polje Zemlje, tako kot iz težkega oblaka pada dežna kaplja proti Zemlji".

 

 

Osem urni delovni čas!

 

Delavnik in nov urnik sta bila izborjena. Z njima smo dobili socialno matrico. Združena človeška skupnost se je potrdila tudi zaradi novega delovnega časa, tudi zaradi socialnega zavarovanja, zaradi zdravstvenega zavarovanja, predvsem pa zaradi brezplačnega šolstva. Umetniki so z vso svojo občutljivostjo podprli revolucijonarne množice v njihovih zahtevah. Zlili so se z njimi v revolucionarno reko. Je pa brutalno dejstvo, da že v tretjem nareku delavci niso podprli umetnikov v njihovi želji po Umetnosti-revoluciji!

 

Komentiram umetnost in redko stvarnost, toda umetnost se je v tistih novemberskih dneh Oktobrske revolucije preselila na ulice, v središča mest, performirala je stvarnost z najvišjo stopnjo odgovornosti. Umetniki so želeli z vsem svojim talentom podariti lepoto resničnosti in namestiti etične imperative v svojo resničnost, ki se je sama urivala k rimi. Ne pa več dovoliti, da jo priviligirani trošijo za svojo zabave in izprijene poglede. Novim umetnikom se je pozicija vzvišene umetnosti upravičeno upirala. To se redkokdaj zgodi, toda takrat je umetnost stopila v prve bojne vrste stvarnosti. V množici je bila kristalno jasno izražena misel: Nikoli več fevdalizma, tega zločinskega družbenega reda, ki je med drugim proizvedel tudi renesanso. S transprenti in praporji so izražali svojo voljo za enakost, sestrstvo, bratstvo, enotnost - svobodo. Agresiven represiven aparat carističnega vojnega stroja, ki je bil v tistem času že močno vpleten v prvo svetovno vojno, je razdražen in vajen klanja brez zdržkov streljal iz svojih strojnic smrt po svojih podložnikih. Brez kakršnegakoli zadržka je pobil na stotine protestnikov.

 

 

Naj živi demokratska revolucija!

 

Sto let je minilo od revolucionarnega časa. Še danes gledamo masovne odtise revolucionarnih zahtev. Politična avantagarda manjševikov, boljševikov in anarhistov je dala glas izkoriščanim, izrabljenim, artikulirala je jezik ponižanih. Prekletih z rojstvom v bedo. Je pa brutalno dejstvo, da je proletarec stal pred revolucionarnim Črnim kvadratom kot pred kompleksno formulo rojstva materije iz vakuuma. Že v naslednjem trenutku, decembra, se je oblikoval aparat politične avantgarde, ki kmalu za tem ni več dopuščala kompleksnosti, konstrukcijske raznovrstnosti, suprematistične vznesenosti, zaumnosti, serapjonske pravljičnosti, akmeistične poetske predrznosti, rojene neposredno iz revolucionarne prakse Oktobra. Umetnik in umetnica Oktobra sta bila takoj po zmagi obsojena na poraz. Čas nikoli ne izpuhti, vedno je tukaj z nami, določa nam format bivanja. Čas jih je porazil.

 

Oktobrska avantgarda je dala svetu etiko in estetiko jasnega idejnega vektorja. Prelomna revolucionarna etapa je zdržala dobro desetletje, ko so se misli izčrpale in sprevrgle v svoje nasprotje. Delo, ki se še dobro ni začelo, ni bilo nikoli izpeljano v svoji projekciji. Ne pozabite umetniško delo dokončajo kritiki in glas ljudstva. Toda kljub vsemu je zaživela celostna umetnina, totalna inštalacija z aktom mutiranja utopične želje v nekaj povsem drugega. Že v enem desetletju so traktoristi potolkli nosilce umetniške revolucije. Seveda je vse potekalo ekstremno hitro, tako, da ni bilo časa za raziskave umetniških kontekstov, kaj šele umetniških diskurzov.

 

Digresija: Seveda so bile izjeme, celo antiboljševiki, ki so napisali izvrstne tekste o avntgardni umetnosti, kot je bil Viktor Borisovič Šklovski. Naj opozorim na njegovo knjigo Vstajenje besede (1914), vpliven članek Umetnost kot postopek (1917) in knjigo o Vladimirju Majakovskem (1940). Konec digresije.

 

Politična avantgarda ni potrebovala originalnosti in samobitnosti umetniške avantgarde. Potrebovala je kruh in elektriko, potrebovala je novo gospodarsko politiko (NEP). Toda zahtevni revolucijonarni umetniški procesi, ki so med drugim vzpostavili revolucionarni zanos, so bili do obisti moteči, kmalu so padli pod strelskimi vodi.

 

Politična avantgarda: Socialdemokratska stranka, ki je bila ustanovljena 1898 se je leta 1904 razcepila na dve struji manjševike in boljševike. Razlika med njimi je bila, da so manjševiki zahtevali revolucionarno demokratizacijo, boljševiki pa socijalistično revolucijo takoj. Zdaj!

 

 

Mir svetu, oblast ljudstvu!

 

Obiskovalcev v moskovskih muzejih, gledališčih, kinematografih in galerijah nikoli ne manjka, vedno jih je preveč, v vrstah stojijo pred vhodi. Na razstavi sredi dneva nisem naštel treh obiskovalcev. Danes sem šel mimogrede še  enkrat pogledat, če ni bil to slučaj. Ne, redki obiskovalci so bili na razstavi. Nestabilno je avtorstvo revolucionarnih praks. Revolucionarna projekcija je že takrat pred stotimi leti ugašala v procesih birokratskega dokumentiranja in gospodarskega vrednotenja. Vsak čas ima svojega duha. Do naslednjega dejanja, do naslednjega upora. Vsaka revolucija je seštevek kolektivne dinamike. Devetdeset let se je revolucijonarni umetniški eksperiment skrival po moskovskem podzemlju ter gradil smisle, danes pa je poražen. Podlegel je produktnemu fetišizmu, kapitalističnemu totalitarizmu, ki nabira, kupuje in hrani, v globoki veri, da se kapitalistična kriza ne bo nikoli več ponovila.

 

 

Odrekamo se preteklemu svetu!

 

Tako gledam predmete nedokončane misije. Prapore in transparente, ki so z dnašnje točke zrenja videti kot kulturni funadamentalizem. Ideja je založena, odložena do nadaljnega tja nekam v prihajajoči čas. Zasnova bodočega časa je vedno v sedanjem času. Tudi zato potrebujemo umetnost. Vse preveč je kapitalističnih manipulacij. Kapitalizem je najbrutalnejša verzija totalitarizma. Gledamo agenta večnega vračanja istega. Revolucionarni časovni načrt nas zapelje v neizbežno nedokončanost v ogromnem prostranstvu človeške volje. Vse doživljam kot mojo osebno montažo časovnih zank.

 

 

Narek petega nenačrtovanega praporja: Naj nam skupni spomenik postane tehno planet!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,700
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,030
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,043
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,884
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,101
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,095
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 998
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 981
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 865
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 842