Komentar

Kapitalizem je najbrutalnejša verzija totalitarizma.

Oktobrska revolucija - po novem Velika ruska revolucija - se je odigrala kot zgodovinska dogodkovnost najvišje stopnje, ki je presegla vse druge historične nize XX. stoletja. Seveda ni presegla obeh svetovnih vojn. Kljub temu, da je bila na koncu stoletja poražena na skoraj vseh ravneh, je za vekomaj zmagal njen umetniški eksperiment.

23.09.2017 21:29
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Oktobrska revolucija   avantgarda   Moskva   kapitalizem   Vladimir Majakovski   Lenin   umetniki

Umetnik in umetnica Oktobra sta bila takoj po zmagi obsojena na poraz. Čas nikoli ne izpuhti, vedno je tukaj z nami, določa nam format bivanja. Čas jih je porazil.

Današnji komentar mi narekujejo štiri kulturna dejstva, štirje originalni prapori, ki so jih pred stotimi leti nosile revolucionarne množice po moskovskih in peterburških trgih. Danes pa jih lahko po stotih letih gledamo na razstavi z naslovom 1917: Koda revolucije, s katero v Centralnem državnem muzeju sodobne ruske zgodovine obeležuje njeno okroglo obletnico. Razstavo in prapore sem si ogledal včeraj med drugim tudi zato, ker se muzej sodobne ruske zgodovine nahaja v neposredni bližini mojega začasenga bivališča v Domu na Majakovki. Priporočilo: nahaja pa se tudi v bližini maksimalističnega gledališča Elektro-Stanislavski, v katerem si je smiselno ogleadati katero od njihovih predstav.

 

Prapori imajo na svoji rdeči svileni podlagi izvezene zlate črke. Na zidu visijo kot živa arheologija, ki nas opozarja tudi na to, kako so revolucionarke in revolucionarji oglašali smisle svojih neposrednih akcij. Množice so prek njih oznanjale svoje dostojanstvo in voljo:

 

Prvi prapor: Osemurni delovni čas.

Drugi prapor: Naj živi demokratska revolucija.

Tretji prapor: Mir svetu, oblast ljudstvu.

Četri prapor: Odrekamo se preteklemu svetu.

Poetska replika o naravi revolucije: "Revolucijonarni čas je brezprizivno padal v gravitacijsko polje Zemlje, tako kot iz težkega oblaka pada dežna kaplja proti Zemlji".

 

 

Osem urni delovni čas!

 

Delavnik in nov urnik sta bila izborjena. Z njima smo dobili socialno matrico. Združena človeška skupnost se je potrdila tudi zaradi novega delovnega časa, tudi zaradi socialnega zavarovanja, zaradi zdravstvenega zavarovanja, predvsem pa zaradi brezplačnega šolstva. Umetniki so z vso svojo občutljivostjo podprli revolucijonarne množice v njihovih zahtevah. Zlili so se z njimi v revolucionarno reko. Je pa brutalno dejstvo, da že v tretjem nareku delavci niso podprli umetnikov v njihovi želji po Umetnosti-revoluciji!

 

Komentiram umetnost in redko stvarnost, toda umetnost se je v tistih novemberskih dneh Oktobrske revolucije preselila na ulice, v središča mest, performirala je stvarnost z najvišjo stopnjo odgovornosti. Umetniki so želeli z vsem svojim talentom podariti lepoto resničnosti in namestiti etične imperative v svojo resničnost, ki se je sama urivala k rimi. Ne pa več dovoliti, da jo priviligirani trošijo za svojo zabave in izprijene poglede. Novim umetnikom se je pozicija vzvišene umetnosti upravičeno upirala. To se redkokdaj zgodi, toda takrat je umetnost stopila v prve bojne vrste stvarnosti. V množici je bila kristalno jasno izražena misel: Nikoli več fevdalizma, tega zločinskega družbenega reda, ki je med drugim proizvedel tudi renesanso. S transprenti in praporji so izražali svojo voljo za enakost, sestrstvo, bratstvo, enotnost - svobodo. Agresiven represiven aparat carističnega vojnega stroja, ki je bil v tistem času že močno vpleten v prvo svetovno vojno, je razdražen in vajen klanja brez zdržkov streljal iz svojih strojnic smrt po svojih podložnikih. Brez kakršnegakoli zadržka je pobil na stotine protestnikov.

 

 

Naj živi demokratska revolucija!

 

Sto let je minilo od revolucionarnega časa. Še danes gledamo masovne odtise revolucionarnih zahtev. Politična avantagarda manjševikov, boljševikov in anarhistov je dala glas izkoriščanim, izrabljenim, artikulirala je jezik ponižanih. Prekletih z rojstvom v bedo. Je pa brutalno dejstvo, da je proletarec stal pred revolucionarnim Črnim kvadratom kot pred kompleksno formulo rojstva materije iz vakuuma. Že v naslednjem trenutku, decembra, se je oblikoval aparat politične avantgarde, ki kmalu za tem ni več dopuščala kompleksnosti, konstrukcijske raznovrstnosti, suprematistične vznesenosti, zaumnosti, serapjonske pravljičnosti, akmeistične poetske predrznosti, rojene neposredno iz revolucionarne prakse Oktobra. Umetnik in umetnica Oktobra sta bila takoj po zmagi obsojena na poraz. Čas nikoli ne izpuhti, vedno je tukaj z nami, določa nam format bivanja. Čas jih je porazil.

 

Oktobrska avantgarda je dala svetu etiko in estetiko jasnega idejnega vektorja. Prelomna revolucionarna etapa je zdržala dobro desetletje, ko so se misli izčrpale in sprevrgle v svoje nasprotje. Delo, ki se še dobro ni začelo, ni bilo nikoli izpeljano v svoji projekciji. Ne pozabite umetniško delo dokončajo kritiki in glas ljudstva. Toda kljub vsemu je zaživela celostna umetnina, totalna inštalacija z aktom mutiranja utopične želje v nekaj povsem drugega. Že v enem desetletju so traktoristi potolkli nosilce umetniške revolucije. Seveda je vse potekalo ekstremno hitro, tako, da ni bilo časa za raziskave umetniških kontekstov, kaj šele umetniških diskurzov.

 

Digresija: Seveda so bile izjeme, celo antiboljševiki, ki so napisali izvrstne tekste o avntgardni umetnosti, kot je bil Viktor Borisovič Šklovski. Naj opozorim na njegovo knjigo Vstajenje besede (1914), vpliven članek Umetnost kot postopek (1917) in knjigo o Vladimirju Majakovskem (1940). Konec digresije.

 

Politična avantgarda ni potrebovala originalnosti in samobitnosti umetniške avantgarde. Potrebovala je kruh in elektriko, potrebovala je novo gospodarsko politiko (NEP). Toda zahtevni revolucijonarni umetniški procesi, ki so med drugim vzpostavili revolucionarni zanos, so bili do obisti moteči, kmalu so padli pod strelskimi vodi.

 

Politična avantgarda: Socialdemokratska stranka, ki je bila ustanovljena 1898 se je leta 1904 razcepila na dve struji manjševike in boljševike. Razlika med njimi je bila, da so manjševiki zahtevali revolucionarno demokratizacijo, boljševiki pa socijalistično revolucijo takoj. Zdaj!

 

 

Mir svetu, oblast ljudstvu!

 

Obiskovalcev v moskovskih muzejih, gledališčih, kinematografih in galerijah nikoli ne manjka, vedno jih je preveč, v vrstah stojijo pred vhodi. Na razstavi sredi dneva nisem naštel treh obiskovalcev. Danes sem šel mimogrede še  enkrat pogledat, če ni bil to slučaj. Ne, redki obiskovalci so bili na razstavi. Nestabilno je avtorstvo revolucionarnih praks. Revolucionarna projekcija je že takrat pred stotimi leti ugašala v procesih birokratskega dokumentiranja in gospodarskega vrednotenja. Vsak čas ima svojega duha. Do naslednjega dejanja, do naslednjega upora. Vsaka revolucija je seštevek kolektivne dinamike. Devetdeset let se je revolucijonarni umetniški eksperiment skrival po moskovskem podzemlju ter gradil smisle, danes pa je poražen. Podlegel je produktnemu fetišizmu, kapitalističnemu totalitarizmu, ki nabira, kupuje in hrani, v globoki veri, da se kapitalistična kriza ne bo nikoli več ponovila.

 

 

Odrekamo se preteklemu svetu!

 

Tako gledam predmete nedokončane misije. Prapore in transparente, ki so z dnašnje točke zrenja videti kot kulturni funadamentalizem. Ideja je založena, odložena do nadaljnega tja nekam v prihajajoči čas. Zasnova bodočega časa je vedno v sedanjem času. Tudi zato potrebujemo umetnost. Vse preveč je kapitalističnih manipulacij. Kapitalizem je najbrutalnejša verzija totalitarizma. Gledamo agenta večnega vračanja istega. Revolucionarni časovni načrt nas zapelje v neizbežno nedokončanost v ogromnem prostranstvu človeške volje. Vse doživljam kot mojo osebno montažo časovnih zank.

 

 

Narek petega nenačrtovanega praporja: Naj nam skupni spomenik postane tehno planet!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
7
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,369
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,253
03/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,655
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,923
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,599
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,349
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,071
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,205
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 921
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 827