Ministrstvo za obrambo (MORS) naj bi sicer že kmalu objavilo javni razpis za nakup 56 osemkolesnikov, ki bi jih Slovenska vojska (SV) lahko začela uporabljati leta 2019. Posel naj bi bil vreden okoli 200 milijonov evrov, a dejansko bo treba za še eno bataljonsko bojno skupino (BBSK) potrebnih dvakrat toliko sredstev, skupaj z dodatno opremo in verjetnimi nadgradnjami vozil z dražjimi "oborožitvenimi postajami" pa bi cena lahko presegla 600 milijonov evrov! Predstavniki Slovenije so namreč na zadnjem ministrskem srečanju članic zveze NATO zaveznikom obljubili, da bo naša država kot glavni paket svojih zmogljivosti izoblikovala dve srednji bataljonski bojni skupini (BBSK). Prvo do leta 2022, drugo do leta 2025, zgradila pa ju bo na platformi 8x8. Generalštab Slovenske vojske (GŠSV) je že izdelal predinvesticijsko zasnovo in investicijski program o nabavi osemkolesnikov, vendar pa so nekatere zahteve v teh dokumentih hudo razjezile visoke častnike SV in zaposlene v MORS, ki jim varnost vojakov pomeni veliko. Dobro se namreč zavedajo, da je pri nabavi osemkolesnikov vlada Mira Cerarja znova izbrala napačno pot, saj so tudi iz vladnih virov pricurljale informacije, da je finska Patria tudi pri zadnjem razpisu pravzaprav "že v naprej izbrana" - in to navkljub evropskim direktivam, ki zahtevajo izločitev iz javnih razpisov tistih ponudnikov, ki so bili vpleteni v korupcijo in prirejanje preteklih razpisov.
Po načrtu vlade, ki je seveda najbolj strogo varovana skrivnost, naj bi oklepnike Slovenija lahko kupila tudi od finske Patrije posredno preko podjetij, ki ta vozila na Hrvaškem in Poljskem proizvajajo licenčno. Poljsko podjetje Rosomak SA namreč na podlagi licence izdeluje patrie in ima precejšnjo zalogo že izdelanih vozil, ki pa jim manjkajo oborožitvene postaje, ker je Rosomat prišel v spor z italijanskim proizvajalcem oborožitvenih postaj Oto Melara, zato so vozila glede oborožitve ostala nedokončana.
Kupovanje "patrij v žaklju"
Ministrstvo za obrambo zato želi nabaviti omenjene nedokončane patrie. Slovenija bi osemkolesnike lahko dobila tudi od hrvaškega podjetja Đuro Đaković, Specijalna vozila d.d., ki jih izdeluje za hrvaško vojsko, saj je s finsko Patrio sklenilo pogodbo o proizvodnji in dobavi bojnih oklepnih vozil Patria AMV 8×8, vredno 26 milijonov evrov. V zvezi s tem so strokovnjaki ministrstva za obrambo - menda pod krinko "bilateralnega sodelovanja" - že obiskali podjetja, ki izdelujejo patrie na Hrvaškem in Poljskem. Vse to pa po naših informacijah poteka po navodilih obrambne ministrice Andreje Katič ter Željka Kralja, direktorja direktorata za logistiko na MORS.
Hrvati izdelujejo patrie, za katere se zanima Slovenija. Na zalogi imajo kar nekaj neopremljenih oklepnikov.
Kot smo že poročali: po njihovih navodilih sedaj zaposleni na MORS in v SV "prirejajo" razpisno dokumentacijo za nabavo osemkolesnikov. Da bi lahko dosegli, da bo na razpisu zmagalo prav "njihovo" izbrano podjetje, je namreč nujno potrebno najprej prirediti razpisne pogoje tako, da so čim bolj "usklajeni" z vnaprej izbranim vozilom. Na podoben način kot so različni "standardi" lahko ozko grlo, ki omejuje dostop nekaterih izdelkov na trg, je "standardizacija" v primeru prirejanja razpisa za nakup oklepnikov tisti mehanizem, ki naj bi zagotovil, da bo na koncu izbrana - patria.
Koga briga varnost vojakov!?
Največji problem sedanjega razpisa - in o tem je tekla tudi vroča razprava na zadnji, zaprti seji Odbora za obrambo pod predsedovanjem Žana Mahniča, kjer je večina poslancev preslabotni zaščiti slovenskih vojakov menda nasprotovala - je slaba protibalistična in protiminska zaščita, ob hkratnem odstopu od nabave protioklepnih raket, ki bi lahko bistveno okrepile bojno moč novih osemkolesnikov. Standardi v razpisu, ki se pripravlja, so s tem namerno postavljeni "nizko" zato, da bi jih lahko izpolnila finska Patria, ki se "ponaša" z omenjeno slabotno protioklepno zaščito svojih vozil 8x8.
Patria namreč v svoji standardni različici nima zaščite stopnje 5, ki jo imajo druga sodobna oklepna vozila. Celo če bi bilo takšno zaščito na nek način mogoče vgraditi na ta finska vozila, pa bi se s po informacijah strokovnjakov, s katerimi smo se pogovarjali o tem problemu, bistveno poslabšala nosilnost vozil patria. To pa pomeni slabše manevriranje in manj vojakov v vsakem vozilu - kar je prav tako nesprejemljivo.
STANAG 5 bi edini zagotavljal najvišje standarde varnosti za slovenske vojake v bojnih operacijah.
Poljske patrie, ki jih izdeluje Rosomak, imajo oklepno zaščito največ 4 (balistično, spredaj) oziroma 3a in 3b (protiminsko). To seveda pomeni, da ta vozila ne morejo preživeti niti eksplozije 10-kilogramskih min. Talibani pa so že pred sedmimi leti ta vozila napadali celo s 16-kilogramskimi minami in v enem primeru ubili poljskega vojaka v Afganistanu. Zakaj torej Slovenija danes naroča vozila, ki so bila zastarela že pred sedmimi leti, je torej popolnoma nejasno.
Ministrstvo za obrambo v zadregi
Ker nam Ministrstvo za obrambo ni želelo odgovoriti na vprašanje, kakšno oklepno zaščito bodo v novem razpisu zahtevali od proizvajalcev vozil, smo se obrnili na omenjene proizvajalce, s katerimi je bilo v stiku tudi slovensko ministrstvo za obrambo. Visoki častniki SV, ki pripravljajo razpis, so skupaj s predstavniki MO obiskali zgolj podjetja, ki izdelujejo eno vrsto vozil - patrie.
Naši viri pa so potrdili, da je v razpisni dokumentaciji za zaščito vozil sedaj predvidena protiminska zaščita 3a oziroma 3b, nikakor pa ne zaščita pete stopnje, kakršno v tem trenutku od proizvajalcev zahtevajo tiste vojske, ki podobno kot Slovenija kupujejo nove oklepne osemkolesnike. Za to zaščito obstaja NATO standard, o katerem smo že poročali - imenuje se STANAG (NATO AEP-55 STANAG 4569), "Standardizacijski sporazum zveze NATO", ki določa standarde za "ravni zaščite za osebje logističnih in lahko oklepljenih vozil".
Certifikate za to izdaja vojni institut NATO. Ta potrjuje, kakšno zaščito posamezna vozila nudijo. Zaščita po stopnji 4 (balistična) oziroma 4A ali 4B (protiminski) po STANAG standardu pomeni, da bi takšno vozilo moralo uspešno prestati napad z mino, težko 10 ali več kilogramov. Taka zaščita tudi omogoča, da posadka varno preživi udarec prebojne krogle kalibra 14,5 milimetrov iz oddaljenosti 200 metrov, eksplozijo 155 milimetrske granate iz oddaljenosti 30 metrov ter eksplozijo 10 kilogramske mine pod središčem vozila ali pod enim od koles.
Slovenska vojska pa bo v razpisnih pogojih zahtevala samo protiminsko zaščito 3a in 3b - to pa pomeni, da lahko takšno vozilo preživi samo 8 kilogramsko mino, ki eksplodira pod "trebuhom" ali kolesom vozila. Torej več kot enkrat manjšo "bombo", kot so jo talibani po navedbah obramboslovca dr. Klemna Grošlja postavljali pod poljske rosomake že pred sedmimi leti! Še huje - Slovenija želi kupiti prav iste "patrie", ki so imele fatalne napake zadnjih vrat in v katerih so zaradi preslabotnih oklepov v Afganistanu že umirali poljski vojaki. Res neverjetno! Če bi Slovenija izbrala STANAG- 5, bi bili slovenski vojaki varni pred minami, težkimi do 25 kilogramov TNT-ja.
O oklepni zaščiti odloča - podčastnik
Kako je vse to mogoče? Po razkritju prirejanja razpisa za nakup osemkolesnikov na portalu+ smo dobili tudi informacije od virov, ki so razkrili ozadje nakupa večkolesnikov. Informacije smo preverili na Ministrstvu za obrambo in tudi pri drugih neodvisnih virih, ki so nam jih potrdili kot - resnične.
"Vaše navedbe so v celoti resnične in dejstvo je, da ministrstvo za obrambo, s tem pa tudi Slovenska vojska pripravljata razpis za nabavo navedenih vozil, ki bo prirejen konfiguraciji vozil Patria. Slednje potrjujejo tudi že opravljeni pogovori in ogledi vozil na Poljskem, ki so potekali s podporo matične tovarne iz Finske," pojasnjuje naš vir, ki iz razumljivih razlogov ne želi biti imenovan.
V skladu s tem načrtom naj bi ministrstvo za obrambo nabavilo v bistvu nedokončana poljska vozila, s posredovanjem Patrie pa bi v nadaljevanju nabavili norveške oborožitvene postaje Konsberg. Istočasno bi pri tem poslu lahko sodelovalo tudi hrvaško podjetje Đuro Đakovič iz Slavonskega Broda, ki oborožitvene postaje norveškega proizvajalca integrira na vozila hrvaške vojske. V ta namen je bil tudi izveden obisk ter opravljeni pogovori predstavnikov Patrie na našem obrambnem ministrstvu. V Sloveniji danes namreč ni več podjetja, ki bi bilo tehnološko sposobno izvesti postopek integracije oborožitvene postaje na osnovno vozilo.
Ima ministrica za obrambo Andreja Katič sploh kaj besede glede načrtovanega nakupa osemkolesnikov?
Vsi ministričini možje
Po navodilih ministrice in direktorja direktorata za logistiko na MORS je bilo v preteklem pol leta opravljenih že kar nekaj obiskov, tako Poljske kakor tudi Hrvaške, vse z namenom izvajanja preliminarnih pogovorov in ogledov vozil, kar bi v nadaljevanju omogočilo pripravo "ustrezne" razpisne dokumentacije. Vsi ti obiski so bili izvedeni pod pretvezo bilateralnega sodelovanja med vojskami držav članic Nata. Delegacijo pa so sestavljali že v preteklosti "preverjeni" kadri, ki so storili marsikatero sporno dejanje že pri prvotni nabavi vozil Patria leta 2009. Vojaško stran sta zastopala polkovnik Igor Cebek, vodja Sektorja za razvoj zmogljivosti v SV, in višji štabni vodnik Matjaž Kovač, civilni del pa Miha Matek, vodja Oddelka za vodenje projektov na MORS.
In kdo so te osebe? Polkovnik Igor Cebek je leta 2009 odigral ključno vlogo pri uvajanju vozil Patria v operativno uporabo. Kljub številnim pomanjkljivostim in sistemskim napakam (zavorni sistem, sistem vzmetenja), neustreznim dokumentom in dokazilom (certifikatom) za balistično in protiminsko zaščito ter nepopolni opremi vozil je kot takratni poveljnik 74. Motoriziranega bataljona v Mariboru (še v činu podpolkovnika), vozila prevzel in uvedel v operativno uporabo. Za nagrado je v nadaljevanju svoje vojaške kariere prejel čin polkovnika. Gre za istega časnika, zoper katerega so bili v SV že večkrat sproženi različni disciplinski postopki, ki pa se po informacijah Ministrstva za obrambo niso končali s sankcioniranjem omenjenega, pač pa mu je ministrstvo celo odobrilo plačilo podiplomskega študija ter napredovanje v čin polkovnika.
Igor Cebek, eden ključnih kadrov Slovenske vojske, ki sodeluje pri izbiri osemkolesnikov.
Matjaž Kovač, višji štabni vodnik, Igorju Cebeku pri tem pomaga na način, da odloča o tehničnih vprašanjih. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da kljub velikemu številu strokovnjakov z različnih tehničnih področjih na obrambnem ministrstvu in Slovenski vojski o ključnih tehnološko-tehničnih zadevah odloča samo ena oseba - in to podčastnik SV. V ta proces naj bi bil aktivno vključen tudi Miha Matek, nekoč najmlajši član DeSUS-a, ki je bil v času izvajanja prvotnega projekta nabave kolesnih oklepnih vozil vodja projektne skupine za pripravo razpisne dokumentacije. Miha Matek je bil tesen sodelavec Petra Zupana, ki pa je prav zaradi navedenega projekta danes v zaporu. Da sta bila tesna sodelavca, nam je potrdilo tudi Ministrstvo za obrambo. Za zasluge za "dobro" opravljeno delo ga je takratni minister Karl Erjavec postavil na delovno mesto vodje Oddelka za vodenje projektov, kjer je ob upokojitvi zamenjal že prej omenjenega Petra Zupana.
Številni častniki SV in zaposleni v ministrstvu za obrambo ki so nam posredovali te informacije, se ob tem v celoti strinjajo z objavljenimi članki na portalu+ ter z zahtevo, da se na podlagi evropske direktive iz razpisa izločijo proizvajalci, ki jim je bila dokazana vpletenost v koruptivna dejanja v preteklosti. Prav tako pa so tudi mnenja, da pri nabavi novih vozil ne bi smele v nobenem primeru sodelovati osebe, ki so bili soudeležene pri prvotnem projektu Patria; torej ljudje, ki so podpirali tedanje politične in istočasno negirali strokovne odločitve, s čimer so omogočili nekorekten in za državo škodljiv način izvajanja projekta.
To dokazuje tudi ministrstvo za obrambo, ki po eni strani zaradi lažne in zaigrane "transparentnosti" zahteva, da naj bodo seje Odbora za obrambo javne, hkrati pa je zavrnilo vse naše prošnje za pogovor z vodilnimi pri izdelavi razpisa za nakup osemkolesnikov. Prav tako ni želelo odgovoriti na vprašanja o zahtevani zaščiti slovenskih vojakov.
Zaradi tega ponavljamo zaključke iz prejšnjega prispevka: prilagajanje razpisnih pogojev enemu proizvajalcu vozil - na račun zmanjšanja protibalistične in protiminske zaščite slovenskih vojakov - je škandalozno in sramota brez primere. Ministrstvo za obrambo se ob tem zavija v molk, večina manistream medijev, ki se tako ali drugače oglaševalsko napajajo iz državnih podjetjij, pa oportunistično molči.