Razkrivamo

Burleska v Združeni narodih: hrvaški premier Plenković odločno zavrnil kakršno koli možnost spoštovanja arbitraže, naš Cerar pa filozofiral o vlogi čebel in drugih opraševalcev

Samo še na papeževem pogrebu bi se morda zbralo toliko državnikov kot na jesenskem zasedanju Organizacije združenih narodov. Minuli teden se je sestala 72. Generalna skupščina OZN, na njej pa smo slišali ogromno besed o miru, svobodi in sodelovanju, kar je že skoraj spominjalo na pesem Evrovizije. Šele ko so padle besede o terorizmu, popolnem uničenju neke domnevno zlobne države, pa tudi o Goljatu, je postalo jasno, da gre za vsakoletni zbor svetovnih voditeljev.

26.09.2017 20:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   OZN   Generalna skupščina   New York   Donald Trump   Miroslav Lajčak   Benjamin Netanjahu   Hassan Rouhani   Iran   Severna Koreja   Ri Young Ho   Wang Yi   Miro Cerar   Andrej Plenković   Darja Bavdaž Kuret   čebele

Foto: www.gadebate.un.org

Medtem ko je Miro Cerar v Generalni skupščini nekaj govoričil o pomenu čebel in predlagal svetovni dan čebel, je njegov hrvaški kolega Plenković jasno in glasno povedal, da njegova država ne priznava arbitražne razsodbe, saj je bil tribunal kompromitiran. Škandalozno pa je, da je slovenska delegacija za Plenkovićevega govora izvedela šele dve uri po tem, ko ga je že prebral, kar kaže, da nekdo na našem Stalnem predstavništvu pri OZN ni opravil svojega dela ...

Tudi letošnje zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (19. - 25. september 2017), ki ji bo septembra 2018 predsedoval Miroslav Lajčák, ugledni slovaški diplomat in zunanji minister, nekdanji Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, je bilo v marsičem neponovljivo. Najbolj nestrpno so seveda vsi čakali govor ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je v tej vlogi prvič pojavil na govorniškem odru in svoj debut tudi izkoristil, saj je bil njegov nastop dolg skoraj tričetrt ure.

 

Da bo kritičen do okostele, zbirokratizirane, neučinkovite in (pre)drage svetovne organizacije, ni dvomil nihče. A vseeno ni šel dlje od predvidljivih kritik. Sam je kasneje komentiral, da je "povedal, kar je bilo treba povedati". Bolj neprizanesljiv kot do OZN je bil seveda do Irana in še posebej Severne Koreje, ki ji je zaradi jedrskih provokacij zagrozil s popolnim uničenjem.

 

Ko je Trump žugal Iranu, so se v izraelski delegaciji, na čelu katere je bil premier Benjamin Netanjahu, režali kot pečeni mački v svojih kolpeh. Netanjahu se je kasneje v svojem nastopu - ki je požel precej odobravanja ne le zaradi vsebinskih poudarkov, ampak predvsem zato, ker je "Bibi" res odličen govorec - za brezpogojno podporo Trump z obrestmi tudi oddolžil.

 

 

Manj navdušenja nad ameriškimi grožnjami z uničenjem "malopridne" Severne Koreje so pokazali v neformalni koaliciji neuvrščenih držav, ki imajo v Generalni skupščini sicer večino, vendar so politično neenotne in praviloma nikoli ne zmorejo doseči konsenza o ničemer. Vseeno pa je dosmrti predsednik Zimbamveja, legendarni Robert Mugabe - pri svojih 93. se je komaj še privlekel do govorniškega odra -, požel kar nekaj gromkih aplavzov, ko je Trumpa primerjal s svetopisemskim orjakom Goljatom, ki grozi z iztrebljenjem majhnemu narodu. "Please blow your Trumpet in Peace", je Mugabe, ki se je komaj še privlekel do govornice, duhovito zabrusil ameriškemu predsedniku. Še več aplavza je dobil za izjavo, da "smo svobodni, ker smo premagali pošast imperializma". Če je s tem namigoval na ameriško politiko do Irana, Venezuele ali Severne Koreje, potem ni čudno, da so med njegovim razmeroma dolgim govorom v klopeh ameriške delegacije samo zavijali z očmi.

 

 

Trumpov "napad" na Iran je pokomentiral tudi iranski predsednik Hassan Rouhani, ki je kljub drugačnim pričakovanjem ostajal v defenzivnem položaju. Iranci na lestvici državnih sovražnikov očitno ne želijo prehiteti Severne Koreje, ki je trenutno ameriški sovražnik št. 1. So pa glede iranskega jedrskega programa in latentne želje po uničenju judovske države ves čas opozarjali Izraelci. Zanje je brezpogojna podpora Združenih držav zaradi tega dejansko vitalnega pomena.

 

Vladimirja Putina letos v New York ni bilo. Kremelj je pojasnil, da ima preveč natrpan urnik in da mu delovne obveznosti ne dopuščajo nekajdnevnega "izleta" v Združene narode, kamor je ruski predsednik sicer poslal svojega dolgoletnega zunanjega ministra Sergeja Lavrova. V Generalni skupščini ni bilo niti nemške kanclerke Angele Merkel, ki je prejšnji teden zaključevala naporno predvolilno kampanjo. Kitajsko je zastopal zunanji minister Wang Yi, ki so ga hvalili zaradi vsebinsko zelo močnega govora, čigar rdeča nit je bila paradigma, ki jo Američani prevajajo kot "world order, not domination" in ki je v očitnem nasprotju z njihovo doktrino.

 

 

Tudi Kim Jong Un je v New York poslal svojega zunanjega ministra, ki je bil zaradi napetega položaja na Korejskem polotoku deležen velike medijske pozornosti. Ri Young Ho je imel sicer zanimiv govor, v katerem je na dolgo in široko utemeljeval pravico svoje domovine do samoobrambe; oboroževalni stampedo in razvoj jedrskega otožja je pojasnjeval z dejstvom, da je to edini način odvračanja sovražnikov, ki režim Pjongjangu vsako leto vsaj dvakrat provocirajo z obširnimi vojaškimi vajami na ozemlju Južne Koreje. No, vsaj glede tega je Ri Young Ho izpadel celo relativno kredibilno, zanimivo je tudi, da je v dvorani kar nekaj predstavnikov neuvrščenih držav s simpatijami poskušalo njegov govor in mu na koncu tudi zaploskalo. Severnokorejski šef diplomacije je čez čas pred novinarji izjavil, da če Američani ne bodo nehali s provokacijami, potem bo njegova država izvedla naslednji jedrski poskus z vodikovo bombo kar na Pacifiku ...

 

 

In zdaj še skok na periferijo mednarodne politike - namreč k temi, ki je vsekakor zanimiva za Slovenijo. Kot je znano, je slovenski premier Miro Cerar, ki je na letošnji Generalni skupščini OZN na nek način nadomeščal predsednika republike Boruta Pahorja, zaradi govora svojega hrvaškega premierja Andreja Plenkovića demonstrantivno odpovedal uradni obisk v Zagrebu, do katerega bi moralo priti ravno v teh dneh. V čem je problem Plenkovićevega 19 minut dolgega govora oziroma kaj je hrvaški premier takšnega povedal, da je to tako vznemirilo slovensko delegacijo? Naj ob tem izpostavimo še en detajl, ki kaže na neprofesionalno, diletantsko vodenje zunanje politike s strani premierja Cerarja: za obisk Zagreba, o katerem je bilo v medijih toliko povedanega, uradno sploh nikoli ni bilo formalnega vabila, še manj pa dnevnega reda bilateralnih pogovorov. Tako se to pač ne dela, so to komentirali stari, izkušeni diplomati, s katerimi smo govorili.

 

Morda vas bo to začudilo, toda Plenković je v svojem nastopu "situacijo s Slovenijo" omenil precej na kratko, šele v 12. minuti, ko je govoril o "kompromitiranju mednarodnih tribunalov", in ugotavljal, da v takšnih primerih njihove odločitve ne morejo biti veljavne, zavezujoče, saj spodkopavajo vladavino prava. Plenković je razložil, da je Hrvaška prav zato izstopila iz abritražnega procesa s Slovenijo, ki da je njihova prijateljska sosednja država. S Slovenijo želimo rešiti odprta vprašanja v bilateralnem dogovarjanju, je še povedal v približno minuto dolgem delu svojega govora, ki pa ga slovenska delegacija oziroma premier Miro Cerar (njegov nastop je bil kasneje, za Plenkovićevim) ni slišal, kot ga je bilo kasneje razumeti v izjavi za Televizijo Slovenijo. Če smo ga prav razumeli, da ni bilo v dvorani.

 

Je bil premier Cerar v času, ko je govoril Plenković, na kavi ali kosilu?

 

Panika in zmeda v slovenski delegaciji je bila zato precejšnja: ko je premier Cerar dobil nekakšen "povzetek" Plenkovićevega nastopa, v katerem je - kot smo že poudarili - ta Slovenijo omenjal v približno eni dvajsetini svojega govora, je izgubil živce in se odločil, da bo prek medijev komuniciral z Zagrebom. Kmalu zatem se je rodila "odpoved načrtovanega obiska v Zagrebu"

 

 

 

Cerarjeva jeza je verjetno posledica dejstva, da on sam za razliko od Plenkovića v svojem govoru niti z besedico ni omenil arbitražnih "nesporazumov" s Hrvaško, pač pa je v zelo kratkem, vsebinsko praznem govoru - na kar napeljuje pogostnost besede "moramo" - omenjal migracijske in begunske tokove, terorizem, kaznovanje zločincev, solidarnost, človekove pravice, trajnostni razvoj, varstvo okolja in pomembno vlogo čebel in drugih opraševalcev.

 

Ne hecamo se: Cerar je uradno predlagal Generalni skupščini, da 20. maj razglasi za svetovni dan čebel, druge države pa povabil k podpori tej pobudi.

 

Če je kje posredno namigoval na pričakovanje Slovenije, da bo Hrvaška naposled le sprejela razsodbo arbitražnega tribunala, potem je kvečjemu v zaključnem delu svojega nastopa, ko je dejal:

 

"Gospe in gospodje,

svetovna skupnost ne more delovati brez spoštovanja in izvajanja mednarodnih pogodb, odločitev mednarodnih sodišč in tribunalov ter drugih virov mednarodnega prava. Spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in drugih virov mednarodnega prava, je vgrajeno v Ustanovno listino Združenih narodov. Je temelj mednarodnega miru in varnosti. Še več, je pomemben porok prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami. Slovenija priznava ključno vlogo pravne države in mednarodnega prava, zato sta v središču naše zunanje politike."

 

Nikjer ničesar konkretnega, zaradi česar so se nam Hrvati lahko samo nasmihali, ker je njihov premier izkoristil minuto od skoraj 20 minut dolgega govora pred Generalno skupščino, in jasno povedal, da arbitražna razsodba za Hrvaško ne velja, saj je iz postopka že davno izstopila. Če bi slovenska diplomacija delovala kolikor toliko profesionalno, potem bi morala Darja Bavdaž Kuret, vodja stalnega predstavništva Slovenije pri Združenih narodih, predhodno opozoriti zunanjega ministra Karla Erjavca oziroma kar neposredno premierja Cerarja, da misli hrvaški predsednik vlade v New Yorku omeniti tudi arbitražo. Sposoben diplomat se do takšne informacije brez težav dokoplje. Najlažje tako, da bi hrvaško delegacijo prosili za kopijo govora v angleščini ... tako pa se je zgodilo, da so se naši do Plenkovićevega govora dokopali šele po dveh urah. Če bi se namreč pravočasno, bi lahko premier Cerar prilagodil svoj govor — ne pa da je pleteničil o čebelah!

 

Problem, ki ga je dodatno odprl premier Cerar s svojim akademskim larpurlartizmom v palači Združenih narodov, se pa tiče jedrskega razoroževanja, ki ga Slovenija očitno danes podpira, jutri ne, pojutrišnjem pa spet. Povsem brez strategija ali domišljenega koncepta torej. Podpiranje uveljavitve Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja je za Cerarja na filozofski ravni nekaj samoumevnega, vendar svet ne deluje na takšnih načelih, pač pa na temeljih t.i. realpolitik. Če želimo v konfliktu s Hrvaško doseči preboj, potem je zanašanje na bratsko podporo Putinove Rusije preveč naivno. Brez ameriške podpore ne bo nič. Američanov pa s tako otročjimi akcijami, kot je podpora Sporazumu o neširjenju jedrskega orožja, pač ne bomo prepričali v svoj prav. Sploh pa zdaj ne, ko so na Korejskem polotoku zaradi jedrskega orožja razmere skrajno napete.

 

Za Mira Cerarja bi bilo morda res bolje, če bi se letošnjemu nastopu v Generalni skupščini odpovedal in se posvetil svojim domačim opravilom - Magni, 2. tiru, zdravstvu in drugim sijajnim uspehom svoje etične administracije ...

 

Opomba: Cerarjev nastop v Združenih narodov boste zaman iskali na Youtube. Ga ni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
0
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.067
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.146
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 979
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579