Razkrivamo

Burleska v Združeni narodih: hrvaški premier Plenković odločno zavrnil kakršno koli možnost spoštovanja arbitraže, naš Cerar pa filozofiral o vlogi čebel in drugih opraševalcev

Samo še na papeževem pogrebu bi se morda zbralo toliko državnikov kot na jesenskem zasedanju Organizacije združenih narodov. Minuli teden se je sestala 72. Generalna skupščina OZN, na njej pa smo slišali ogromno besed o miru, svobodi in sodelovanju, kar je že skoraj spominjalo na pesem Evrovizije. Šele ko so padle besede o terorizmu, popolnem uničenju neke domnevno zlobne države, pa tudi o Goljatu, je postalo jasno, da gre za vsakoletni zbor svetovnih voditeljev.

26.09.2017 20:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   OZN   Generalna skupščina   New York   Donald Trump   Miroslav Lajčak   Benjamin Netanjahu   Hassan Rouhani   Iran   Severna Koreja   Ri Young Ho   Wang Yi   Miro Cerar   Andrej Plenković   Darja Bavdaž Kuret   čebele

Foto: www.gadebate.un.org

Medtem ko je Miro Cerar v Generalni skupščini nekaj govoričil o pomenu čebel in predlagal svetovni dan čebel, je njegov hrvaški kolega Plenković jasno in glasno povedal, da njegova država ne priznava arbitražne razsodbe, saj je bil tribunal kompromitiran. Škandalozno pa je, da je slovenska delegacija za Plenkovićevega govora izvedela šele dve uri po tem, ko ga je že prebral, kar kaže, da nekdo na našem Stalnem predstavništvu pri OZN ni opravil svojega dela ...

Tudi letošnje zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (19. - 25. september 2017), ki ji bo septembra 2018 predsedoval Miroslav Lajčák, ugledni slovaški diplomat in zunanji minister, nekdanji Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, je bilo v marsičem neponovljivo. Najbolj nestrpno so seveda vsi čakali govor ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je v tej vlogi prvič pojavil na govorniškem odru in svoj debut tudi izkoristil, saj je bil njegov nastop dolg skoraj tričetrt ure.

 

Da bo kritičen do okostele, zbirokratizirane, neučinkovite in (pre)drage svetovne organizacije, ni dvomil nihče. A vseeno ni šel dlje od predvidljivih kritik. Sam je kasneje komentiral, da je "povedal, kar je bilo treba povedati". Bolj neprizanesljiv kot do OZN je bil seveda do Irana in še posebej Severne Koreje, ki ji je zaradi jedrskih provokacij zagrozil s popolnim uničenjem.

 

Ko je Trump žugal Iranu, so se v izraelski delegaciji, na čelu katere je bil premier Benjamin Netanjahu, režali kot pečeni mački v svojih kolpeh. Netanjahu se je kasneje v svojem nastopu - ki je požel precej odobravanja ne le zaradi vsebinskih poudarkov, ampak predvsem zato, ker je "Bibi" res odličen govorec - za brezpogojno podporo Trump z obrestmi tudi oddolžil.

 

 

Manj navdušenja nad ameriškimi grožnjami z uničenjem "malopridne" Severne Koreje so pokazali v neformalni koaliciji neuvrščenih držav, ki imajo v Generalni skupščini sicer večino, vendar so politično neenotne in praviloma nikoli ne zmorejo doseči konsenza o ničemer. Vseeno pa je dosmrti predsednik Zimbamveja, legendarni Robert Mugabe - pri svojih 93. se je komaj še privlekel do govorniškega odra -, požel kar nekaj gromkih aplavzov, ko je Trumpa primerjal s svetopisemskim orjakom Goljatom, ki grozi z iztrebljenjem majhnemu narodu. "Please blow your Trumpet in Peace", je Mugabe, ki se je komaj še privlekel do govornice, duhovito zabrusil ameriškemu predsedniku. Še več aplavza je dobil za izjavo, da "smo svobodni, ker smo premagali pošast imperializma". Če je s tem namigoval na ameriško politiko do Irana, Venezuele ali Severne Koreje, potem ni čudno, da so med njegovim razmeroma dolgim govorom v klopeh ameriške delegacije samo zavijali z očmi.

 

 

Trumpov "napad" na Iran je pokomentiral tudi iranski predsednik Hassan Rouhani, ki je kljub drugačnim pričakovanjem ostajal v defenzivnem položaju. Iranci na lestvici državnih sovražnikov očitno ne želijo prehiteti Severne Koreje, ki je trenutno ameriški sovražnik št. 1. So pa glede iranskega jedrskega programa in latentne želje po uničenju judovske države ves čas opozarjali Izraelci. Zanje je brezpogojna podpora Združenih držav zaradi tega dejansko vitalnega pomena.

 

Vladimirja Putina letos v New York ni bilo. Kremelj je pojasnil, da ima preveč natrpan urnik in da mu delovne obveznosti ne dopuščajo nekajdnevnega "izleta" v Združene narode, kamor je ruski predsednik sicer poslal svojega dolgoletnega zunanjega ministra Sergeja Lavrova. V Generalni skupščini ni bilo niti nemške kanclerke Angele Merkel, ki je prejšnji teden zaključevala naporno predvolilno kampanjo. Kitajsko je zastopal zunanji minister Wang Yi, ki so ga hvalili zaradi vsebinsko zelo močnega govora, čigar rdeča nit je bila paradigma, ki jo Američani prevajajo kot "world order, not domination" in ki je v očitnem nasprotju z njihovo doktrino.

 

 

Tudi Kim Jong Un je v New York poslal svojega zunanjega ministra, ki je bil zaradi napetega položaja na Korejskem polotoku deležen velike medijske pozornosti. Ri Young Ho je imel sicer zanimiv govor, v katerem je na dolgo in široko utemeljeval pravico svoje domovine do samoobrambe; oboroževalni stampedo in razvoj jedrskega otožja je pojasnjeval z dejstvom, da je to edini način odvračanja sovražnikov, ki režim Pjongjangu vsako leto vsaj dvakrat provocirajo z obširnimi vojaškimi vajami na ozemlju Južne Koreje. No, vsaj glede tega je Ri Young Ho izpadel celo relativno kredibilno, zanimivo je tudi, da je v dvorani kar nekaj predstavnikov neuvrščenih držav s simpatijami poskušalo njegov govor in mu na koncu tudi zaploskalo. Severnokorejski šef diplomacije je čez čas pred novinarji izjavil, da če Američani ne bodo nehali s provokacijami, potem bo njegova država izvedla naslednji jedrski poskus z vodikovo bombo kar na Pacifiku ...

 

 

In zdaj še skok na periferijo mednarodne politike - namreč k temi, ki je vsekakor zanimiva za Slovenijo. Kot je znano, je slovenski premier Miro Cerar, ki je na letošnji Generalni skupščini OZN na nek način nadomeščal predsednika republike Boruta Pahorja, zaradi govora svojega hrvaškega premierja Andreja Plenkovića demonstrantivno odpovedal uradni obisk v Zagrebu, do katerega bi moralo priti ravno v teh dneh. V čem je problem Plenkovićevega 19 minut dolgega govora oziroma kaj je hrvaški premier takšnega povedal, da je to tako vznemirilo slovensko delegacijo? Naj ob tem izpostavimo še en detajl, ki kaže na neprofesionalno, diletantsko vodenje zunanje politike s strani premierja Cerarja: za obisk Zagreba, o katerem je bilo v medijih toliko povedanega, uradno sploh nikoli ni bilo formalnega vabila, še manj pa dnevnega reda bilateralnih pogovorov. Tako se to pač ne dela, so to komentirali stari, izkušeni diplomati, s katerimi smo govorili.

 

Morda vas bo to začudilo, toda Plenković je v svojem nastopu "situacijo s Slovenijo" omenil precej na kratko, šele v 12. minuti, ko je govoril o "kompromitiranju mednarodnih tribunalov", in ugotavljal, da v takšnih primerih njihove odločitve ne morejo biti veljavne, zavezujoče, saj spodkopavajo vladavino prava. Plenković je razložil, da je Hrvaška prav zato izstopila iz abritražnega procesa s Slovenijo, ki da je njihova prijateljska sosednja država. S Slovenijo želimo rešiti odprta vprašanja v bilateralnem dogovarjanju, je še povedal v približno minuto dolgem delu svojega govora, ki pa ga slovenska delegacija oziroma premier Miro Cerar (njegov nastop je bil kasneje, za Plenkovićevim) ni slišal, kot ga je bilo kasneje razumeti v izjavi za Televizijo Slovenijo. Če smo ga prav razumeli, da ni bilo v dvorani.

 

Je bil premier Cerar v času, ko je govoril Plenković, na kavi ali kosilu?

 

Panika in zmeda v slovenski delegaciji je bila zato precejšnja: ko je premier Cerar dobil nekakšen "povzetek" Plenkovićevega nastopa, v katerem je - kot smo že poudarili - ta Slovenijo omenjal v približno eni dvajsetini svojega govora, je izgubil živce in se odločil, da bo prek medijev komuniciral z Zagrebom. Kmalu zatem se je rodila "odpoved načrtovanega obiska v Zagrebu"

 

 

 

Cerarjeva jeza je verjetno posledica dejstva, da on sam za razliko od Plenkovića v svojem govoru niti z besedico ni omenil arbitražnih "nesporazumov" s Hrvaško, pač pa je v zelo kratkem, vsebinsko praznem govoru - na kar napeljuje pogostnost besede "moramo" - omenjal migracijske in begunske tokove, terorizem, kaznovanje zločincev, solidarnost, človekove pravice, trajnostni razvoj, varstvo okolja in pomembno vlogo čebel in drugih opraševalcev.

 

Ne hecamo se: Cerar je uradno predlagal Generalni skupščini, da 20. maj razglasi za svetovni dan čebel, druge države pa povabil k podpori tej pobudi.

 

Če je kje posredno namigoval na pričakovanje Slovenije, da bo Hrvaška naposled le sprejela razsodbo arbitražnega tribunala, potem je kvečjemu v zaključnem delu svojega nastopa, ko je dejal:

 

"Gospe in gospodje,

svetovna skupnost ne more delovati brez spoštovanja in izvajanja mednarodnih pogodb, odločitev mednarodnih sodišč in tribunalov ter drugih virov mednarodnega prava. Spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in drugih virov mednarodnega prava, je vgrajeno v Ustanovno listino Združenih narodov. Je temelj mednarodnega miru in varnosti. Še več, je pomemben porok prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami. Slovenija priznava ključno vlogo pravne države in mednarodnega prava, zato sta v središču naše zunanje politike."

 

Nikjer ničesar konkretnega, zaradi česar so se nam Hrvati lahko samo nasmihali, ker je njihov premier izkoristil minuto od skoraj 20 minut dolgega govora pred Generalno skupščino, in jasno povedal, da arbitražna razsodba za Hrvaško ne velja, saj je iz postopka že davno izstopila. Če bi slovenska diplomacija delovala kolikor toliko profesionalno, potem bi morala Darja Bavdaž Kuret, vodja stalnega predstavništva Slovenije pri Združenih narodih, predhodno opozoriti zunanjega ministra Karla Erjavca oziroma kar neposredno premierja Cerarja, da misli hrvaški predsednik vlade v New Yorku omeniti tudi arbitražo. Sposoben diplomat se do takšne informacije brez težav dokoplje. Najlažje tako, da bi hrvaško delegacijo prosili za kopijo govora v angleščini ... tako pa se je zgodilo, da so se naši do Plenkovićevega govora dokopali šele po dveh urah. Če bi se namreč pravočasno, bi lahko premier Cerar prilagodil svoj govor — ne pa da je pleteničil o čebelah!

 

Problem, ki ga je dodatno odprl premier Cerar s svojim akademskim larpurlartizmom v palači Združenih narodov, se pa tiče jedrskega razoroževanja, ki ga Slovenija očitno danes podpira, jutri ne, pojutrišnjem pa spet. Povsem brez strategija ali domišljenega koncepta torej. Podpiranje uveljavitve Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja je za Cerarja na filozofski ravni nekaj samoumevnega, vendar svet ne deluje na takšnih načelih, pač pa na temeljih t.i. realpolitik. Če želimo v konfliktu s Hrvaško doseči preboj, potem je zanašanje na bratsko podporo Putinove Rusije preveč naivno. Brez ameriške podpore ne bo nič. Američanov pa s tako otročjimi akcijami, kot je podpora Sporazumu o neširjenju jedrskega orožja, pač ne bomo prepričali v svoj prav. Sploh pa zdaj ne, ko so na Korejskem polotoku zaradi jedrskega orožja razmere skrajno napete.

 

Za Mira Cerarja bi bilo morda res bolje, če bi se letošnjemu nastopu v Generalni skupščini odpovedal in se posvetil svojim domačim opravilom - Magni, 2. tiru, zdravstvu in drugim sijajnim uspehom svoje etične administracije ...

 

Opomba: Cerarjev nastop v Združenih narodov boste zaman iskali na Youtube. Ga ni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
4
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.246
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.917
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.215
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.349
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.899
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.108
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.570