Komentar

Mislim, da je naša moralna dolžnost, da podpremo pravico Kataloncev do svobodne izbire njihove prihodnosti

V teh dneh, ko z osuplostjo in zgražanjem spremljamo necivilizirano početje španske vlade v provinci Katalonija, nam na misel prihajata dve zgodovinski analogiji: prva se navezuje na obdobje fašistične diktature Francisca Franca, ki do Kataloncev še zdaleč ni bilo prijazno, druga pa je malce manj srhljiva - mislimo na notorično kastiljsko aroganco, značilno za nekdanje monarhe, ki je do izraza prišla v znameniti zadevi Amistad pred ameriškim vrhovnim sodiščem leta 1840.

28.09.2017 23:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Katalonija   referendum   Španija   samostojnost   Amistad   ZDA   Mariano Rajoy   represija

Fotografije: assemblea.eu / arhiv portal+ / twitter

Kaj torej lahko za naše katalonske prijatelje medtem naredimo mi, Slovenci, ki smo nekoč sami iskali podobno pot iz dušečega jugoslovanskega socialističnega unitarizma? Najmanj to, da na socialnih omrežjih podpremo "njihovo stvar".

Analogija s primerom Amistad, od katerega je minilo že dolgih 177 let, je najmanj dvoplastna. Na eni strani pojasnjuje izstopajočo rigidnost sedanje španske oblasti, ko gre za dialog z demokratično in zakonito izvoljenimi predstavniki ene izmed provinc, na drugi pa relativizira prepričanje, da Združene države Amerike v resnici tako odločno podpirajo enotno in unitaristično parlamentarno monarhijo Španijo (kot zatrjujejo v Madridu, da bi Kataloncem vzeli upanje). Kajti za takšno prepričanje, zgodovinsko gledano, ni niti najmanjših razlogov. Prej bi lahko rekli nasprotno. A za visoko politiko med narodi velja, da se določenih besed ali misli pač ne izreče, čeprav bi se jih lahko. Pomembna pa so dejanja. In prav v tej dinamiki odnosov je primer Amistad dovolj ilustrativen, da ga lahko uporabimo kot dokaz španske oblastne nadutosti, ki je niti danes ne moremo spregledati.

 

Leta 1840 je John Quincy Adams, nekdanji predsednik Združenih držav, pred Vrhovnim sodiščem zastopal 49 Afričanov iz Sierra Leone, ki so jih Španci nezakonito zasužnjili in želeli prodati na plantaže na Kubi. Afričani so se zaradi krutega ravnanja španskih trgovcev s sužnji na Atlantiku uprli, prevzeli oblast na škunerju La Amistad in kapitana prisilili, da je obrnil ladjo nazaj proti Zahodni Afriki. Toda tovorno ladjo je ob vzhodni obali Združenih držav prestregla ameriška mornarica, jo zasegla, Afričane pa poslala v zapor, dokler se ne razjasni njihov pravni status. Slišati je paradoksalno, toda v Združenih državah je bila trgovina s sužnji prepovedana že od leta 1808, suženstvo pa šele od leta 1865, ko je bil končno ratificiran XIII. amandama.

 

Oglasili so se namreč Španci - njihova mladoletna kraljica Isabela II. - in trdili, da gre za njihovo lastnino: za sužnje, torej stvari. Španska krona je zahtevala, naj ji te stvari nemudoma vrnejo, kajti kraljica je bila ogorčena nad dejstvom, da se vprašanje vrnitve njenih stvari javno rešuje pred ameriškimi sodišči. Prav to pa se je v resnici zgodilo, kajti usoda Afričanov z ladje Amistad je postala prvovrstno pravno vprašanje in bržkone prav po zaslugi Johna Adamsa je Vrhovno sodišče na koncu odločilo, da so Afričani svobodni ljudje in da španska kraljica nima nikakršnih pravic nad njimi.

 

Amerika in Španija, republika proti monarhiji: Donald Trump in Mariano Rajoy (Foto: twitter)

 

 

Adamsov govor (vir) je kajpak predolg, da bi ga povzemali. Menda je govoril skoraj devet ur. Je pa v njem ost, ki je v teh dneh še vedno aktualna, saj se dotika odnosa moderne "španske krone" do province Katalonije, v kateri želijo v nedeljo izvesti referendum o svoji samostojnosti. Podobno kot je enajstletna Isabella II. pred skoraj 180 leti brez kakršnega koli občutka, še manj pa sočutja govorila o stvareh, ki da so njene, se zdaj do katalonskega referenduma obnašata Mariano Rajoy in njegova "ljudska", v bistvu pa kriptofrankistična vlada v Madridu. Nobenega dialoga, nobene želje po kompromisu, pač pa zgolj in samo aroganca moči. Pošiljanje vojakov in vojaške policije v Katalonijo, aretacije, ustrahovanja, cenzure, zaplembe referendumskih glasovnic, sabotiranje lokalnih oblasti, blokiranje televizijskih in radijskih postaj, blokiranje interneta (predvsem angleških verzij katalonskih spletnih portalov) in celo bančnih računov ... 

 

 

***

 

Necivilizirana, primitivna reakcija španske vlade v Kataloniji bi morala šokirati demokratično Evropo. Še posebej tiste politike in intelektualce, ki so doslej praviloma pogledovali na vzhodni del celine, češ da je trdnost pravne države in demokratičnih vrednot tam najbolj vprašljiva. Toda kaj če so spregledali Španijo? Kaj če je pod preprogo španske "neproblematičnosti" že ves čas tičal recidiv frankistične policijske države, ki je delovala več kot 35 let?

 

 

General Franco je bil na oblasti približno tako dolgo kot jugoslovanski maršal Tito.

 

 

Večina sveta se je v zadnjih 177 letih odrekla monarhičnemu načelu vladanja, medtem ko je Španija ostala kraljevina, večji del 20. stoletja pa celo fašistična diktatura. Šele po smrti generala Franca (1975), ki je bil v mnogočem nekakšna desna verzija Tita, se je kraljevina "demokratizirala", ekonomsko napredovala in desetletje po Francovi smrti in koncu diktature postala članica tedanje Evropske gospodarske skupnosti (EGS). Toda kakšna je (bila) Španija ves ta čas v resnici, kakšna je bila "navznoter"? Kaj bi lahko o moderni Španiji povedali Baski? Kaj Katalonci?

 

 

***

 

Ali je referendum o neodvisnosti Katalonije demokratičen? Seveda je. Je tudi legalen? Glede na špansko ustavo iz leta 1978 verjetno ne, toda kdo pa se lahko postavi nad suverenost katalonskega ljudstva? Premier Rajoy zagotovo ne. Katalonci imajo pravico, da se sami odločijo o svoji prihodnosti. Vlada v Madridu te naravne pravice vsekakor nima. Lahko si jo kvečjemu uzurpira, v "uporniški" pokrajini uvede de facto izredne razmere, začne izvajati represijo, cenzuro in maltretira ljudi.

 

Vse kaže, da konservativna vlada v Madridu počne prav to, kar so v zgodovini počele vse tiste vlade, za katere danes vemo, da so se odločile narobe. S primitivno, grobo silo iti nad naravno pravico ljudi, da zahtevajo svobodo in neodvisnost, se je na dolgo rok slabo končalo za tistega, ki je izdal takšen ukaz.

 

Entuziazem je zadnje dni med Katalonci še vedno močnejši od jeze nad španskimi oblastmi.

 

 

V nedeljo bi radi Katalonci na referendumu odločili o svoji prihodnosti. Morda celo o neodvisnosti, če bo tako izglasovala več kot polovica volivcev. Tega ne vemo in ne moremo vedeti. Referendum je najvišja oblika ljudske demokracije. Toda ne za ljudsko stranko, ki je na oblasti v Madridu. Ta vlada, ki meče mračno senco tudi na EPP (zvezo evropskih ljudskih strank), najmočnejšo politično skupino v Evropskem parlamentu, se mora strezniti, spraviti  k sebi in nemudoma prenehati z represijo nad Katalonci.

 

Kajti to, kar v zadnjih tednih in predvsem dnevih počne španska vlada v Kataloniji, je sramotno, obsojanja vredno in si zasluži najostrejše kritike. Zlasti od držav, ki so tudi same dobile svojo samostojnost in neodvisnost zaradi naravne in neodtujljive pravice do samoodločbe.

 

 

***

 

Kaj torej lahko medtem naredimo mi, ki smo nekoč sami iskali podobno pot iz dušečega jugoslovanskega socialističnega unitarizma? Se kdo še spomni, kako so nas demoralizirali evropski politiki in stranke, ki so se negativno ali celo posmehljivo izražali o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije? Se spomnite ciničnih socialistov in ostalih levičarjev, ki iz načelnih razlogov niso mogli dojeti, da ena izmed evropskih držav, formalno utemeljena na njihovi ideologiji, neustavljivo razpada? Pred več kot četrt stoletja so nas pogojno podpirali in razumeli nekateri konservativci, vsekakor pa liberalci. Vsaka njihova bodrilna beseda ali namig sta za Slovence, ki so stopali po poti samostojnosti, pomenila neprecenljivo moralno podporo.

 

V času Francove diktature je bila v Kataloniji javna raba katalonščine prepovedana.

 

 

Mislim, da že zaradi lastne preteklosti, izkušenj in moralnega imperativa ob tem, kar se dogaja Kataloncem, ne moremo ostati ravnodušni. Svoje nestrinjanje z represivno, nedemokratično politiko Madrida v Kataloniji lahko tudi osebno izrazite veleposlaniku Španije v Ljubljani - bodisi po elektronski pošti

emb.liubliana@maec.es ali 

emba.espa.eslovenia@siol.net ali

mpilar.ycaza@maec.es

bodisi po telefonu 014202311.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Paznica s Kolodvorske in čiščenje javne hiše
12
26.09.2023 20:28
Ali se vsi ti, ki hlapčevsko in suženjsko podpirajo trenutne politikante, ki jim dobesedno nekam lezejo, ki se slinijo in samo ... Več.
Piše: Denis Poniž
Migracijska tempirana bomba
14
24.09.2023 21:21
Politika, domača in evropska, se problematike migracij loteva podobo kot podnebnih sprememb. Veliko moraliziranja, političnega ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
25
23.09.2023 10:19
Leta in leta političnega kupčkanja na RTV Slovenija, vladnega vmešavanja v uredniško delo ter nenormalnega novinarskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
23
21.09.2023 23:17
Čez tri mesece bomo praznovali 33. obletnico plebiscitarne odločitve velike večine Slovencev in vseh slovenskih državljanov za ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
27
18.09.2023 22:00
V La Sambuyu, majhnem smučarskem središču pod Mont Blancom, so pred dnevi podrli sedežnice, odmontirali vlečnice in se tako za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
27
17.09.2023 19:02
Če niste vedeli, vaša nova osebna izkaznica ima čip, na katerem sta zapisana biometrična podatka, in sicer podoba obraza in dva ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V zdravstvu je denarja preveč!
36
14.09.2023 23:59
Pred okoli pol leta mi je ugleden slovenski zdravnik in odličen poznavalec razmer v našem zdravstvu in zdravstvu po svetu na ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Čas za (za)upanje
26
12.09.2023 20:42
Pripravlja se zakon o obnovi. Če so informacije iz gradbenih logov točne, naj bi premier Golob razmišljal o tem, da se začasno ... Več.
Piše: Anže Logar
Stroka dopušča, da se mladoletnica izživlja nad onemoglimi v zdravstveni ustanovi, psihoterapevtom pa ne dovoli, da bi pomagali
16
10.09.2023 21:30
Ob vedno novih, šokantnih razkritjih zlorab in nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, ki so zagotovo tudi ... Več.
Piše: Blaž Benedik Ivanov
Zadnje, kar ostaja, je upanje, da se stvari le spremenijo na bolje. Ko bo umrlo še upanje, bo res zelo hudo.
14
07.09.2023 18:00
Narava ima očitno vedno svoj prav, tudi tokrat je pokazala vso svojo moč in dala ljudem jasno vedeti, da danes brez regulacije ... Več.
Piše: Milan Krek
Zakaj slovenske vlade na leto razdelijo 150 milijonov evrov tujim namesto našim kmetom?
11
06.09.2023 20:15
Pravkar minuli Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je med drugim postregel s številnimi kakovostnimi omizji, žal pa se je ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Poplavno-populistične petarde v razpadajočih javnih financah
19
04.09.2023 19:02
Dogajanje glede sanacije in obnove po zadnji ujmi je z vidika makroekonomske situacije in upravljanja javnih financ vedno bolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Pričevalec Jože Možina ali kaj Golobova vlada sporoča novinarjem, ko jim za vrat pošilja policijo
25
03.09.2023 22:15
Prizor, v katerem uniformirana policista po nacionalki iščeta novinarja Jožeta Možino, da bi z njim opravila nekakšen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Danes in jutri: Od revščine in vojn do zvezd
13
28.08.2023 23:59
Ko sem pisal del knjige o trajnostnem razvoju, sta me prešinili dve ključni misli. V prvi vrsti sem se spomnil na rast ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Poplava vodo-ureditvene birokracije brez protipoplavnega učinka
14
22.08.2023 20:00
Direkcija za vode, Agencija za okolje, Inštitut za vodarstvo, množica občinskih uradov, služb za urejanje prostora, sedaj še ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
O kozjih ušesih spletnih ovaduhov
14
21.08.2023 20:00
Ker niso sposobni analitičnega pogleda na realnost, se ukvarjajo z obrobnostmi ali s stvarmi, ki utrjujejo njihov pohabljeni ... Več.
Piše: Denis Poniž
Zakaj ima zdravstvena stroka toliko predsodkov do profesionalnih terapevtov in jih pogosto vidi kot nekakšne šarlatane ali celo šamane
29
17.08.2023 22:30
Področje psihoterapevtskih dejavnosti v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejeno, kar v praksi pomeni, da že nekdo, ki obišče ... Več.
Piše: Tabita Ruiz
Izplen in nauk dneva solidarnosti
17
15.08.2023 19:45
Na načelni ravni lahko ugotovimo, da je rokohitrsko določeni dela prost dan, dan solidarnosti, vsaj na najvišjih političnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Naravna katastrofa: Sprožilec pozitivne razvojne energije, partnerstva za sanacijo in razvoj Slovenije?
29
08.08.2023 22:30
Zadnje katastrofalno neurje, ki je opustošilo večino Slovenije (z vsemi predhodnimi to poletje), je jasen opomnik, opozorilo, da ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Išče se kronični krivec za neizpeljane reforme v zdravstvu, ki bo moral delati po diktatu premierja Goloba
13
07.08.2023 22:05
Kdo bo novi minister za zdravje? Premier Golob je bil jasen: potrebujemo nekoga brez hrbtenice, poslušnega in pokornega človeka, ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.359
02/
Paznica s Kolodvorske in čiščenje javne hiše
Denis Poniž
Ogledov: 1.997
03/
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.010
04/
Kaj je Slovenija, nova nestalna članica varnostnega sveta ZN, sporočila svetu?
Uredništvo
Ogledov: 1.635
05/
Migracijska tempirana bomba
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.193
06/
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.201
07/
Neuvrščeni se vračajo, Evropska unija pa se strelja v koleno
Andraž Šest
Ogledov: 1.109
08/
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.790
09/
Beijing’s claims of bringing development to Africa under scrutiny
Valerio Fabbri
Ogledov: 407
10/
Čas za (za)upanje
Anže Logar
Ogledov: 3.279