Komentar

Mislim, da je naša moralna dolžnost, da podpremo pravico Kataloncev do svobodne izbire njihove prihodnosti

V teh dneh, ko z osuplostjo in zgražanjem spremljamo necivilizirano početje španske vlade v provinci Katalonija, nam na misel prihajata dve zgodovinski analogiji: prva se navezuje na obdobje fašistične diktature Francisca Franca, ki do Kataloncev še zdaleč ni bilo prijazno, druga pa je malce manj srhljiva - mislimo na notorično kastiljsko aroganco, značilno za nekdanje monarhe, ki je do izraza prišla v znameniti zadevi Amistad pred ameriškim vrhovnim sodiščem leta 1840.

28.09.2017 23:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Katalonija   referendum   Španija   samostojnost   Amistad   ZDA   Mariano Rajoy   represija

Fotografije: assemblea.eu / arhiv portal+ / twitter

Kaj torej lahko za naše katalonske prijatelje medtem naredimo mi, Slovenci, ki smo nekoč sami iskali podobno pot iz dušečega jugoslovanskega socialističnega unitarizma? Najmanj to, da na socialnih omrežjih podpremo "njihovo stvar".

Analogija s primerom Amistad, od katerega je minilo že dolgih 177 let, je najmanj dvoplastna. Na eni strani pojasnjuje izstopajočo rigidnost sedanje španske oblasti, ko gre za dialog z demokratično in zakonito izvoljenimi predstavniki ene izmed provinc, na drugi pa relativizira prepričanje, da Združene države Amerike v resnici tako odločno podpirajo enotno in unitaristično parlamentarno monarhijo Španijo (kot zatrjujejo v Madridu, da bi Kataloncem vzeli upanje). Kajti za takšno prepričanje, zgodovinsko gledano, ni niti najmanjših razlogov. Prej bi lahko rekli nasprotno. A za visoko politiko med narodi velja, da se določenih besed ali misli pač ne izreče, čeprav bi se jih lahko. Pomembna pa so dejanja. In prav v tej dinamiki odnosov je primer Amistad dovolj ilustrativen, da ga lahko uporabimo kot dokaz španske oblastne nadutosti, ki je niti danes ne moremo spregledati.

 

Leta 1840 je John Quincy Adams, nekdanji predsednik Združenih držav, pred Vrhovnim sodiščem zastopal 49 Afričanov iz Sierra Leone, ki so jih Španci nezakonito zasužnjili in želeli prodati na plantaže na Kubi. Afričani so se zaradi krutega ravnanja španskih trgovcev s sužnji na Atlantiku uprli, prevzeli oblast na škunerju La Amistad in kapitana prisilili, da je obrnil ladjo nazaj proti Zahodni Afriki. Toda tovorno ladjo je ob vzhodni obali Združenih držav prestregla ameriška mornarica, jo zasegla, Afričane pa poslala v zapor, dokler se ne razjasni njihov pravni status. Slišati je paradoksalno, toda v Združenih državah je bila trgovina s sužnji prepovedana že od leta 1808, suženstvo pa šele od leta 1865, ko je bil končno ratificiran XIII. amandama.

 

Oglasili so se namreč Španci - njihova mladoletna kraljica Isabela II. - in trdili, da gre za njihovo lastnino: za sužnje, torej stvari. Španska krona je zahtevala, naj ji te stvari nemudoma vrnejo, kajti kraljica je bila ogorčena nad dejstvom, da se vprašanje vrnitve njenih stvari javno rešuje pred ameriškimi sodišči. Prav to pa se je v resnici zgodilo, kajti usoda Afričanov z ladje Amistad je postala prvovrstno pravno vprašanje in bržkone prav po zaslugi Johna Adamsa je Vrhovno sodišče na koncu odločilo, da so Afričani svobodni ljudje in da španska kraljica nima nikakršnih pravic nad njimi.

 

Amerika in Španija, republika proti monarhiji: Donald Trump in Mariano Rajoy (Foto: twitter)

 

 

Adamsov govor (vir) je kajpak predolg, da bi ga povzemali. Menda je govoril skoraj devet ur. Je pa v njem ost, ki je v teh dneh še vedno aktualna, saj se dotika odnosa moderne "španske krone" do province Katalonije, v kateri želijo v nedeljo izvesti referendum o svoji samostojnosti. Podobno kot je enajstletna Isabella II. pred skoraj 180 leti brez kakršnega koli občutka, še manj pa sočutja govorila o stvareh, ki da so njene, se zdaj do katalonskega referenduma obnašata Mariano Rajoy in njegova "ljudska", v bistvu pa kriptofrankistična vlada v Madridu. Nobenega dialoga, nobene želje po kompromisu, pač pa zgolj in samo aroganca moči. Pošiljanje vojakov in vojaške policije v Katalonijo, aretacije, ustrahovanja, cenzure, zaplembe referendumskih glasovnic, sabotiranje lokalnih oblasti, blokiranje televizijskih in radijskih postaj, blokiranje interneta (predvsem angleških verzij katalonskih spletnih portalov) in celo bančnih računov ... 

 

 

***

 

Necivilizirana, primitivna reakcija španske vlade v Kataloniji bi morala šokirati demokratično Evropo. Še posebej tiste politike in intelektualce, ki so doslej praviloma pogledovali na vzhodni del celine, češ da je trdnost pravne države in demokratičnih vrednot tam najbolj vprašljiva. Toda kaj če so spregledali Španijo? Kaj če je pod preprogo španske "neproblematičnosti" že ves čas tičal recidiv frankistične policijske države, ki je delovala več kot 35 let?

 

 

General Franco je bil na oblasti približno tako dolgo kot jugoslovanski maršal Tito.

 

 

Večina sveta se je v zadnjih 177 letih odrekla monarhičnemu načelu vladanja, medtem ko je Španija ostala kraljevina, večji del 20. stoletja pa celo fašistična diktatura. Šele po smrti generala Franca (1975), ki je bil v mnogočem nekakšna desna verzija Tita, se je kraljevina "demokratizirala", ekonomsko napredovala in desetletje po Francovi smrti in koncu diktature postala članica tedanje Evropske gospodarske skupnosti (EGS). Toda kakšna je (bila) Španija ves ta čas v resnici, kakšna je bila "navznoter"? Kaj bi lahko o moderni Španiji povedali Baski? Kaj Katalonci?

 

 

***

 

Ali je referendum o neodvisnosti Katalonije demokratičen? Seveda je. Je tudi legalen? Glede na špansko ustavo iz leta 1978 verjetno ne, toda kdo pa se lahko postavi nad suverenost katalonskega ljudstva? Premier Rajoy zagotovo ne. Katalonci imajo pravico, da se sami odločijo o svoji prihodnosti. Vlada v Madridu te naravne pravice vsekakor nima. Lahko si jo kvečjemu uzurpira, v "uporniški" pokrajini uvede de facto izredne razmere, začne izvajati represijo, cenzuro in maltretira ljudi.

 

Vse kaže, da konservativna vlada v Madridu počne prav to, kar so v zgodovini počele vse tiste vlade, za katere danes vemo, da so se odločile narobe. S primitivno, grobo silo iti nad naravno pravico ljudi, da zahtevajo svobodo in neodvisnost, se je na dolgo rok slabo končalo za tistega, ki je izdal takšen ukaz.

 

Entuziazem je zadnje dni med Katalonci še vedno močnejši od jeze nad španskimi oblastmi.

 

 

V nedeljo bi radi Katalonci na referendumu odločili o svoji prihodnosti. Morda celo o neodvisnosti, če bo tako izglasovala več kot polovica volivcev. Tega ne vemo in ne moremo vedeti. Referendum je najvišja oblika ljudske demokracije. Toda ne za ljudsko stranko, ki je na oblasti v Madridu. Ta vlada, ki meče mračno senco tudi na EPP (zvezo evropskih ljudskih strank), najmočnejšo politično skupino v Evropskem parlamentu, se mora strezniti, spraviti  k sebi in nemudoma prenehati z represijo nad Katalonci.

 

Kajti to, kar v zadnjih tednih in predvsem dnevih počne španska vlada v Kataloniji, je sramotno, obsojanja vredno in si zasluži najostrejše kritike. Zlasti od držav, ki so tudi same dobile svojo samostojnost in neodvisnost zaradi naravne in neodtujljive pravice do samoodločbe.

 

 

***

 

Kaj torej lahko medtem naredimo mi, ki smo nekoč sami iskali podobno pot iz dušečega jugoslovanskega socialističnega unitarizma? Se kdo še spomni, kako so nas demoralizirali evropski politiki in stranke, ki so se negativno ali celo posmehljivo izražali o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije? Se spomnite ciničnih socialistov in ostalih levičarjev, ki iz načelnih razlogov niso mogli dojeti, da ena izmed evropskih držav, formalno utemeljena na njihovi ideologiji, neustavljivo razpada? Pred več kot četrt stoletja so nas pogojno podpirali in razumeli nekateri konservativci, vsekakor pa liberalci. Vsaka njihova bodrilna beseda ali namig sta za Slovence, ki so stopali po poti samostojnosti, pomenila neprecenljivo moralno podporo.

 

V času Francove diktature je bila v Kataloniji javna raba katalonščine prepovedana.

 

 

Mislim, da že zaradi lastne preteklosti, izkušenj in moralnega imperativa ob tem, kar se dogaja Kataloncem, ne moremo ostati ravnodušni. Svoje nestrinjanje z represivno, nedemokratično politiko Madrida v Kataloniji lahko tudi osebno izrazite veleposlaniku Španije v Ljubljani - bodisi po elektronski pošti

emb.liubliana@maec.es ali 

emba.espa.eslovenia@siol.net ali

mpilar.ycaza@maec.es

bodisi po telefonu 014202311.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,269
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,105
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,748
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,632
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,514
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 923
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,071
08/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,195
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,541