Komentar

Mislim, da je naša moralna dolžnost, da podpremo pravico Kataloncev do svobodne izbire njihove prihodnosti

V teh dneh, ko z osuplostjo in zgražanjem spremljamo necivilizirano početje španske vlade v provinci Katalonija, nam na misel prihajata dve zgodovinski analogiji: prva se navezuje na obdobje fašistične diktature Francisca Franca, ki do Kataloncev še zdaleč ni bilo prijazno, druga pa je malce manj srhljiva - mislimo na notorično kastiljsko aroganco, značilno za nekdanje monarhe, ki je do izraza prišla v znameniti zadevi Amistad pred ameriškim vrhovnim sodiščem leta 1840.

28.09.2017 23:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Katalonija   referendum   Španija   samostojnost   Amistad   ZDA   Mariano Rajoy   represija

Fotografije: assemblea.eu / arhiv portal+ / twitter

Kaj torej lahko za naše katalonske prijatelje medtem naredimo mi, Slovenci, ki smo nekoč sami iskali podobno pot iz dušečega jugoslovanskega socialističnega unitarizma? Najmanj to, da na socialnih omrežjih podpremo "njihovo stvar".

Analogija s primerom Amistad, od katerega je minilo že dolgih 177 let, je najmanj dvoplastna. Na eni strani pojasnjuje izstopajočo rigidnost sedanje španske oblasti, ko gre za dialog z demokratično in zakonito izvoljenimi predstavniki ene izmed provinc, na drugi pa relativizira prepričanje, da Združene države Amerike v resnici tako odločno podpirajo enotno in unitaristično parlamentarno monarhijo Španijo (kot zatrjujejo v Madridu, da bi Kataloncem vzeli upanje). Kajti za takšno prepričanje, zgodovinsko gledano, ni niti najmanjših razlogov. Prej bi lahko rekli nasprotno. A za visoko politiko med narodi velja, da se določenih besed ali misli pač ne izreče, čeprav bi se jih lahko. Pomembna pa so dejanja. In prav v tej dinamiki odnosov je primer Amistad dovolj ilustrativen, da ga lahko uporabimo kot dokaz španske oblastne nadutosti, ki je niti danes ne moremo spregledati.

 

Leta 1840 je John Quincy Adams, nekdanji predsednik Združenih držav, pred Vrhovnim sodiščem zastopal 49 Afričanov iz Sierra Leone, ki so jih Španci nezakonito zasužnjili in želeli prodati na plantaže na Kubi. Afričani so se zaradi krutega ravnanja španskih trgovcev s sužnji na Atlantiku uprli, prevzeli oblast na škunerju La Amistad in kapitana prisilili, da je obrnil ladjo nazaj proti Zahodni Afriki. Toda tovorno ladjo je ob vzhodni obali Združenih držav prestregla ameriška mornarica, jo zasegla, Afričane pa poslala v zapor, dokler se ne razjasni njihov pravni status. Slišati je paradoksalno, toda v Združenih državah je bila trgovina s sužnji prepovedana že od leta 1808, suženstvo pa šele od leta 1865, ko je bil končno ratificiran XIII. amandama.

 

Oglasili so se namreč Španci - njihova mladoletna kraljica Isabela II. - in trdili, da gre za njihovo lastnino: za sužnje, torej stvari. Španska krona je zahtevala, naj ji te stvari nemudoma vrnejo, kajti kraljica je bila ogorčena nad dejstvom, da se vprašanje vrnitve njenih stvari javno rešuje pred ameriškimi sodišči. Prav to pa se je v resnici zgodilo, kajti usoda Afričanov z ladje Amistad je postala prvovrstno pravno vprašanje in bržkone prav po zaslugi Johna Adamsa je Vrhovno sodišče na koncu odločilo, da so Afričani svobodni ljudje in da španska kraljica nima nikakršnih pravic nad njimi.

 

Amerika in Španija, republika proti monarhiji: Donald Trump in Mariano Rajoy (Foto: twitter)

 

 

Adamsov govor (vir) je kajpak predolg, da bi ga povzemali. Menda je govoril skoraj devet ur. Je pa v njem ost, ki je v teh dneh še vedno aktualna, saj se dotika odnosa moderne "španske krone" do province Katalonije, v kateri želijo v nedeljo izvesti referendum o svoji samostojnosti. Podobno kot je enajstletna Isabella II. pred skoraj 180 leti brez kakršnega koli občutka, še manj pa sočutja govorila o stvareh, ki da so njene, se zdaj do katalonskega referenduma obnašata Mariano Rajoy in njegova "ljudska", v bistvu pa kriptofrankistična vlada v Madridu. Nobenega dialoga, nobene želje po kompromisu, pač pa zgolj in samo aroganca moči. Pošiljanje vojakov in vojaške policije v Katalonijo, aretacije, ustrahovanja, cenzure, zaplembe referendumskih glasovnic, sabotiranje lokalnih oblasti, blokiranje televizijskih in radijskih postaj, blokiranje interneta (predvsem angleških verzij katalonskih spletnih portalov) in celo bančnih računov ... 

 

 

***

 

Necivilizirana, primitivna reakcija španske vlade v Kataloniji bi morala šokirati demokratično Evropo. Še posebej tiste politike in intelektualce, ki so doslej praviloma pogledovali na vzhodni del celine, češ da je trdnost pravne države in demokratičnih vrednot tam najbolj vprašljiva. Toda kaj če so spregledali Španijo? Kaj če je pod preprogo španske "neproblematičnosti" že ves čas tičal recidiv frankistične policijske države, ki je delovala več kot 35 let?

 

 

General Franco je bil na oblasti približno tako dolgo kot jugoslovanski maršal Tito.

 

 

Večina sveta se je v zadnjih 177 letih odrekla monarhičnemu načelu vladanja, medtem ko je Španija ostala kraljevina, večji del 20. stoletja pa celo fašistična diktatura. Šele po smrti generala Franca (1975), ki je bil v mnogočem nekakšna desna verzija Tita, se je kraljevina "demokratizirala", ekonomsko napredovala in desetletje po Francovi smrti in koncu diktature postala članica tedanje Evropske gospodarske skupnosti (EGS). Toda kakšna je (bila) Španija ves ta čas v resnici, kakšna je bila "navznoter"? Kaj bi lahko o moderni Španiji povedali Baski? Kaj Katalonci?

 

 

***

 

Ali je referendum o neodvisnosti Katalonije demokratičen? Seveda je. Je tudi legalen? Glede na špansko ustavo iz leta 1978 verjetno ne, toda kdo pa se lahko postavi nad suverenost katalonskega ljudstva? Premier Rajoy zagotovo ne. Katalonci imajo pravico, da se sami odločijo o svoji prihodnosti. Vlada v Madridu te naravne pravice vsekakor nima. Lahko si jo kvečjemu uzurpira, v "uporniški" pokrajini uvede de facto izredne razmere, začne izvajati represijo, cenzuro in maltretira ljudi.

 

Vse kaže, da konservativna vlada v Madridu počne prav to, kar so v zgodovini počele vse tiste vlade, za katere danes vemo, da so se odločile narobe. S primitivno, grobo silo iti nad naravno pravico ljudi, da zahtevajo svobodo in neodvisnost, se je na dolgo rok slabo končalo za tistega, ki je izdal takšen ukaz.

 

Entuziazem je zadnje dni med Katalonci še vedno močnejši od jeze nad španskimi oblastmi.

 

 

V nedeljo bi radi Katalonci na referendumu odločili o svoji prihodnosti. Morda celo o neodvisnosti, če bo tako izglasovala več kot polovica volivcev. Tega ne vemo in ne moremo vedeti. Referendum je najvišja oblika ljudske demokracije. Toda ne za ljudsko stranko, ki je na oblasti v Madridu. Ta vlada, ki meče mračno senco tudi na EPP (zvezo evropskih ljudskih strank), najmočnejšo politično skupino v Evropskem parlamentu, se mora strezniti, spraviti  k sebi in nemudoma prenehati z represijo nad Katalonci.

 

Kajti to, kar v zadnjih tednih in predvsem dnevih počne španska vlada v Kataloniji, je sramotno, obsojanja vredno in si zasluži najostrejše kritike. Zlasti od držav, ki so tudi same dobile svojo samostojnost in neodvisnost zaradi naravne in neodtujljive pravice do samoodločbe.

 

 

***

 

Kaj torej lahko medtem naredimo mi, ki smo nekoč sami iskali podobno pot iz dušečega jugoslovanskega socialističnega unitarizma? Se kdo še spomni, kako so nas demoralizirali evropski politiki in stranke, ki so se negativno ali celo posmehljivo izražali o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije? Se spomnite ciničnih socialistov in ostalih levičarjev, ki iz načelnih razlogov niso mogli dojeti, da ena izmed evropskih držav, formalno utemeljena na njihovi ideologiji, neustavljivo razpada? Pred več kot četrt stoletja so nas pogojno podpirali in razumeli nekateri konservativci, vsekakor pa liberalci. Vsaka njihova bodrilna beseda ali namig sta za Slovence, ki so stopali po poti samostojnosti, pomenila neprecenljivo moralno podporo.

 

V času Francove diktature je bila v Kataloniji javna raba katalonščine prepovedana.

 

 

Mislim, da že zaradi lastne preteklosti, izkušenj in moralnega imperativa ob tem, kar se dogaja Kataloncem, ne moremo ostati ravnodušni. Svoje nestrinjanje z represivno, nedemokratično politiko Madrida v Kataloniji lahko tudi osebno izrazite veleposlaniku Španije v Ljubljani - bodisi po elektronski pošti

emb.liubliana@maec.es ali 

emba.espa.eslovenia@siol.net ali

mpilar.ycaza@maec.es

bodisi po telefonu 014202311.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
12
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 3.874
02/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.961
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.241
04/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.261
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.993
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.145
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.051
08/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 1.576
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.709
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.816