Komentar

Mislim, da je naša moralna dolžnost, da podpremo pravico Kataloncev do svobodne izbire njihove prihodnosti

V teh dneh, ko z osuplostjo in zgražanjem spremljamo necivilizirano početje španske vlade v provinci Katalonija, nam na misel prihajata dve zgodovinski analogiji: prva se navezuje na obdobje fašistične diktature Francisca Franca, ki do Kataloncev še zdaleč ni bilo prijazno, druga pa je malce manj srhljiva - mislimo na notorično kastiljsko aroganco, značilno za nekdanje monarhe, ki je do izraza prišla v znameniti zadevi Amistad pred ameriškim vrhovnim sodiščem leta 1840.

28.09.2017 23:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Katalonija   referendum   Španija   samostojnost   Amistad   ZDA   Mariano Rajoy   represija

Fotografije: assemblea.eu / arhiv portal+ / twitter

Kaj torej lahko za naše katalonske prijatelje medtem naredimo mi, Slovenci, ki smo nekoč sami iskali podobno pot iz dušečega jugoslovanskega socialističnega unitarizma? Najmanj to, da na socialnih omrežjih podpremo "njihovo stvar".

Analogija s primerom Amistad, od katerega je minilo že dolgih 177 let, je najmanj dvoplastna. Na eni strani pojasnjuje izstopajočo rigidnost sedanje španske oblasti, ko gre za dialog z demokratično in zakonito izvoljenimi predstavniki ene izmed provinc, na drugi pa relativizira prepričanje, da Združene države Amerike v resnici tako odločno podpirajo enotno in unitaristično parlamentarno monarhijo Španijo (kot zatrjujejo v Madridu, da bi Kataloncem vzeli upanje). Kajti za takšno prepričanje, zgodovinsko gledano, ni niti najmanjših razlogov. Prej bi lahko rekli nasprotno. A za visoko politiko med narodi velja, da se določenih besed ali misli pač ne izreče, čeprav bi se jih lahko. Pomembna pa so dejanja. In prav v tej dinamiki odnosov je primer Amistad dovolj ilustrativen, da ga lahko uporabimo kot dokaz španske oblastne nadutosti, ki je niti danes ne moremo spregledati.

 

Leta 1840 je John Quincy Adams, nekdanji predsednik Združenih držav, pred Vrhovnim sodiščem zastopal 49 Afričanov iz Sierra Leone, ki so jih Španci nezakonito zasužnjili in želeli prodati na plantaže na Kubi. Afričani so se zaradi krutega ravnanja španskih trgovcev s sužnji na Atlantiku uprli, prevzeli oblast na škunerju La Amistad in kapitana prisilili, da je obrnil ladjo nazaj proti Zahodni Afriki. Toda tovorno ladjo je ob vzhodni obali Združenih držav prestregla ameriška mornarica, jo zasegla, Afričane pa poslala v zapor, dokler se ne razjasni njihov pravni status. Slišati je paradoksalno, toda v Združenih državah je bila trgovina s sužnji prepovedana že od leta 1808, suženstvo pa šele od leta 1865, ko je bil končno ratificiran XIII. amandama.

 

Oglasili so se namreč Španci - njihova mladoletna kraljica Isabela II. - in trdili, da gre za njihovo lastnino: za sužnje, torej stvari. Španska krona je zahtevala, naj ji te stvari nemudoma vrnejo, kajti kraljica je bila ogorčena nad dejstvom, da se vprašanje vrnitve njenih stvari javno rešuje pred ameriškimi sodišči. Prav to pa se je v resnici zgodilo, kajti usoda Afričanov z ladje Amistad je postala prvovrstno pravno vprašanje in bržkone prav po zaslugi Johna Adamsa je Vrhovno sodišče na koncu odločilo, da so Afričani svobodni ljudje in da španska kraljica nima nikakršnih pravic nad njimi.

 

Amerika in Španija, republika proti monarhiji: Donald Trump in Mariano Rajoy (Foto: twitter)

 

 

Adamsov govor (vir) je kajpak predolg, da bi ga povzemali. Menda je govoril skoraj devet ur. Je pa v njem ost, ki je v teh dneh še vedno aktualna, saj se dotika odnosa moderne "španske krone" do province Katalonije, v kateri želijo v nedeljo izvesti referendum o svoji samostojnosti. Podobno kot je enajstletna Isabella II. pred skoraj 180 leti brez kakršnega koli občutka, še manj pa sočutja govorila o stvareh, ki da so njene, se zdaj do katalonskega referenduma obnašata Mariano Rajoy in njegova "ljudska", v bistvu pa kriptofrankistična vlada v Madridu. Nobenega dialoga, nobene želje po kompromisu, pač pa zgolj in samo aroganca moči. Pošiljanje vojakov in vojaške policije v Katalonijo, aretacije, ustrahovanja, cenzure, zaplembe referendumskih glasovnic, sabotiranje lokalnih oblasti, blokiranje televizijskih in radijskih postaj, blokiranje interneta (predvsem angleških verzij katalonskih spletnih portalov) in celo bančnih računov ... 

 

 

***

 

Necivilizirana, primitivna reakcija španske vlade v Kataloniji bi morala šokirati demokratično Evropo. Še posebej tiste politike in intelektualce, ki so doslej praviloma pogledovali na vzhodni del celine, češ da je trdnost pravne države in demokratičnih vrednot tam najbolj vprašljiva. Toda kaj če so spregledali Španijo? Kaj če je pod preprogo španske "neproblematičnosti" že ves čas tičal recidiv frankistične policijske države, ki je delovala več kot 35 let?

 

 

General Franco je bil na oblasti približno tako dolgo kot jugoslovanski maršal Tito.

 

 

Večina sveta se je v zadnjih 177 letih odrekla monarhičnemu načelu vladanja, medtem ko je Španija ostala kraljevina, večji del 20. stoletja pa celo fašistična diktatura. Šele po smrti generala Franca (1975), ki je bil v mnogočem nekakšna desna verzija Tita, se je kraljevina "demokratizirala", ekonomsko napredovala in desetletje po Francovi smrti in koncu diktature postala članica tedanje Evropske gospodarske skupnosti (EGS). Toda kakšna je (bila) Španija ves ta čas v resnici, kakšna je bila "navznoter"? Kaj bi lahko o moderni Španiji povedali Baski? Kaj Katalonci?

 

 

***

 

Ali je referendum o neodvisnosti Katalonije demokratičen? Seveda je. Je tudi legalen? Glede na špansko ustavo iz leta 1978 verjetno ne, toda kdo pa se lahko postavi nad suverenost katalonskega ljudstva? Premier Rajoy zagotovo ne. Katalonci imajo pravico, da se sami odločijo o svoji prihodnosti. Vlada v Madridu te naravne pravice vsekakor nima. Lahko si jo kvečjemu uzurpira, v "uporniški" pokrajini uvede de facto izredne razmere, začne izvajati represijo, cenzuro in maltretira ljudi.

 

Vse kaže, da konservativna vlada v Madridu počne prav to, kar so v zgodovini počele vse tiste vlade, za katere danes vemo, da so se odločile narobe. S primitivno, grobo silo iti nad naravno pravico ljudi, da zahtevajo svobodo in neodvisnost, se je na dolgo rok slabo končalo za tistega, ki je izdal takšen ukaz.

 

Entuziazem je zadnje dni med Katalonci še vedno močnejši od jeze nad španskimi oblastmi.

 

 

V nedeljo bi radi Katalonci na referendumu odločili o svoji prihodnosti. Morda celo o neodvisnosti, če bo tako izglasovala več kot polovica volivcev. Tega ne vemo in ne moremo vedeti. Referendum je najvišja oblika ljudske demokracije. Toda ne za ljudsko stranko, ki je na oblasti v Madridu. Ta vlada, ki meče mračno senco tudi na EPP (zvezo evropskih ljudskih strank), najmočnejšo politično skupino v Evropskem parlamentu, se mora strezniti, spraviti  k sebi in nemudoma prenehati z represijo nad Katalonci.

 

Kajti to, kar v zadnjih tednih in predvsem dnevih počne španska vlada v Kataloniji, je sramotno, obsojanja vredno in si zasluži najostrejše kritike. Zlasti od držav, ki so tudi same dobile svojo samostojnost in neodvisnost zaradi naravne in neodtujljive pravice do samoodločbe.

 

 

***

 

Kaj torej lahko medtem naredimo mi, ki smo nekoč sami iskali podobno pot iz dušečega jugoslovanskega socialističnega unitarizma? Se kdo še spomni, kako so nas demoralizirali evropski politiki in stranke, ki so se negativno ali celo posmehljivo izražali o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije? Se spomnite ciničnih socialistov in ostalih levičarjev, ki iz načelnih razlogov niso mogli dojeti, da ena izmed evropskih držav, formalno utemeljena na njihovi ideologiji, neustavljivo razpada? Pred več kot četrt stoletja so nas pogojno podpirali in razumeli nekateri konservativci, vsekakor pa liberalci. Vsaka njihova bodrilna beseda ali namig sta za Slovence, ki so stopali po poti samostojnosti, pomenila neprecenljivo moralno podporo.

 

V času Francove diktature je bila v Kataloniji javna raba katalonščine prepovedana.

 

 

Mislim, da že zaradi lastne preteklosti, izkušenj in moralnega imperativa ob tem, kar se dogaja Kataloncem, ne moremo ostati ravnodušni. Svoje nestrinjanje z represivno, nedemokratično politiko Madrida v Kataloniji lahko tudi osebno izrazite veleposlaniku Španije v Ljubljani - bodisi po elektronski pošti

emb.liubliana@maec.es ali 

emba.espa.eslovenia@siol.net ali

mpilar.ycaza@maec.es

bodisi po telefonu 014202311.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
0
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,340
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,341
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,831
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 1,836
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,084
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,478
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,289
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,554
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,962
10/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 551