Razkrivamo

Megabiznis: Nova radijska mreža z največjim tržnim deležem do zastonj frekvenc še pod Cerarjevo vlado

Aleksander Žišt, nekdanji direktor radia Center, Andrej Grims, brat poslanca Branka Grimsa, in Uroš Novak, vodja projekta Novi radio, so ustanovili največjo radijsko mrežo v Sloveniji. Že danes imajo 50 % tržni delež! Z novimi frekvencami in podporo Sveta za radiodifuzijo pa si fantje obetajo, da bodo dosegli celo dve tretjini trga radijskega oglaševanja.

27.09.2017 21:15
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   radijska mreža   Aleksander Žišt   frekvence   AKOS   SRDF   Aleš Lipičnik   AKOS

Fotomontaža: portal+

Ali res ne moremo drugače, kot da politika s pomočjo (medijske) zakonodaje zagotavlja posle določenim skupinam samo zato, ker so blizu vladajoči koaliciji?

Kot je že poročal spletni portal Siol.net (vir), je v Sloveniji nastala nova radijska mreža. Projekt eno leto pred volitvami - kar morda ni naključje - vodi Aleksander Žišt, nekdanji direktor Radia Center. Nova mreža je bila ustanovljena predvsem z namenom povečanja prihodkov njenih članov, seveda pa tudi zato, da radijske postaje pridobijo nove frekvence in tako še utrdijo svoj položaj na trgu. Ta pa, kot kažejo uradni podatki, že sedaj nikakor ni slab. Po zadnji analizi trga, ki jo je marca leto objavila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), je radijski trg v Sloveniji ustvaril 20.288.538 evrov prihodkov letno. Radijska mreža, ki jo vodi Aleksander Žist, pa skupaj preko 10 milijonov evrov. Z drugimi besedami to pomeni, da ima že ob ustanovitvi največji tržni delež na slovenskem radijskem trgu. Kljub recesiji je nova mreža v 10 letih izgubila samo desetino prihodkov.

 

D:\My documents\01.18_Clanki_2016\45.00_cTERTA_MREZA_NAJVECJA\01_Priloga_Prihodki.png

  

S pomočjo Sveta za radiodifuzijo do novih frekvenc

 

Neuradno smo izvedeli, da naj bi se Aleksander Žist članom svoje mreže večkrat pohvalil, da ima odlične veze v Svetu za radiodifuzijo (SRDF) ter na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve. Povedal naj bi tudi, da lahko tistim, ki so v njegovem združenju, pomaga do novih frekvenc. Čeprav se frekvence na trgu prodajajo tudi po več 100.000 evrov, jih država na razpisu podeljuje povsem brezplačno. Pomembno pa je, kdo pripravi razpisne pogoje in kakšni so ...

 

Zato smo začeli pozorno spremljati tudi dogajanje na Svetu za radiodifuzijo, ki frekvence podeljuje. Razpisni pogoje pa v sodelovanju s Svetom pripravi AKOS. Svet za Radiodifuzijo, ki ga vodi predsednik Aleš Lipičnik, je imel na svoji seji 27. julija letos med gradivom tudi razpisne pogoje za nove frekvence. Iz gradiva, ki smo ga pridobili na AKOS, smo razbrali, da so bili razpisni pogoji oblikovani tako, da bi nove frekvence lahko dobila le točno vnaprej določena podjetja, ki so povezana v novo mrežo. Torej ne glede na to, kakšno ponudbo bi dale posamezne radijske postaje na razpisu, bi se frekvence podelile tistim, ki so bili določeni vnaprej.

 

 

Dve enaki vprašanji, dva različna odgovora

 

Ko smo predsednika sveta Aleša Lipičnika vprašali, ali je svet obravnaval razpisne pogoje na svoji seji 27. julija letos, smo najprej dobili odgovor, da ne komentira, ker razpisnih pogojev še ni. Ko pa smo vprašanja zastavili ponovno in točno navedli točko dnevnega reda te seje (ki je bila, kot rečeno, 27. julija), pa smo dobili odgovor, da v predlogu gradiva za sejo ni "razpisnih pogojev", ampak samo "predlog razpisnih pogojev".

 

Vsakdo, ki dobi tak odgovor, lahko sklepa, da se nekaj ne ujema. Zato smo zaprosili za gradivo seje, a nam je bil dostop do informacij javnega značaja zavrnjen. Z obrazložitvijo, da bi razkritje škodovalo izvedbi in da bi razkritje teh listin povzročilo napačno razumevanje vsebine. Na odločitev smo se preko naše odvetniške pisarne pritožili. Menimo namreč, da so frekvence omejena javna dobrina, ki ima lahko vrednost tudi več milijonov evrov in zato bi morala biti razprava o pogojih, pod katerimi se bodo te frekvence brezplačno p(o)delile, javna in transparenta.

  

Odgovor predsednika Sveta za radiodifuzijo z dne 29. avgusta 2017

 

 

Odgovor predsednika Sveta za radiodifuzijo 7. septembra 2017

 

 

Strateški cilj nove mreže: s pomočjo nove zakonodaje omejiti konkurenco

 

Aleksander Žišt je še v prejšnji službi kot direktor druge največje komercialne postaje v Sloveniji uspešno lobiral za sprejetje zakonodaje, ki bi prepovedala delovanje njegovega največjega konkurenta. Takratna ministrica za kulturo v Pahorjevi vladi Majda Širca je tako poslala v državni zbor Zakon o medijih, ki bi ukinil Radio 1, s tem pa bi Žišt postal glavni igralec na radijskem trgu. Zakon je sicer padel že v prvem branju, vseeno pa je po mnenju poznavalcev tega področja Žištu treba priznati, da se je izkazal za odličnega stratega. Doseči, da bi državni zbor obravnaval zakon, ki ukinja konkurenco, doslej še ni uspelo mnogim. Zdaj je gospod Žišt očitno ubral podobno pot tudi kot direktor nove mreže.

 

Svetu za radiodifuzijo (SRDF) je poslal pismo, kjer je prikazal hude finančne težave neodvisnih radijev, vzrok zanje pa naj bi bile radijske mreže. Žist je pri tem očitno računal na to, da njegovih trditev nihče ne bo preverjal. In tako je tudi bilo: na osnovi njegove pobude je Svet takoj sklical javno razpravo o problemu lokalnih radijev. Namen razprave je bil doseči to, da bo SRDF pripravil predlog spremembe medijske zakonodaje, ki bo pisana na kožo novi mreži. Pri tem pa nihče ni opazil, da ima ta nova mreža neodvisnih radijev že sedaj 50 % tržni delež.

 

Na razpravi je bila celo izvedena anketa, s katero naj bi se ugotavljala odgovornost radijskih mrež za finančne težave malih radijev. Takoj za predsednikom Sveta je imel uvodni govor tudi Aleksander Žist, ki je predstavil finančne težave "neodvisnih radijskih programov". O težavah je govoril tudi Andrej Grims, sicer manj znani brat Branka Grimsa, enega najbolj prepoznavnih poslancev državnega zbora. Andrej Grims sicer ni politik, je pa direktor Radia Gorenc, ki je v zadnjih dveh letih dosegel odlične, celo rekordne poslovne rezultate.

 

Zakonodaja naj bi se torej spremenila tako, da bi bila mreža Aleksandra Žišta "dovoljena", ostale mreže pa bi ista zakonodaja omejevala. Vse to bi se izvedlo zaradi zaščite malih radijev, ki po Žištovih besedah propadajo.

 

 

Kljub odličnim poslovnim rezultatom Andrej Grims, direktor Radia Gorenc, zahteva državno zaščito poslovnega modela mreže neodvisnih radijev.

 

 

Največji padec prihodkov v obdobju 2006-2016 beležita Radio Hit in Radio Celje: njun skupni padec predstavlja 20 % vseh prihodkov celotne 4. mreže. Radio Hit (družba R Domžale) je praktično ugasnil, saj je imel le še 900 evrov prihodkov, Radio Celje pa ima še vedno solidne prihodke (1.3 milijona evrov!), vseeno pa padec skoraj 660.000 evrov letno zelo visok.

 

PROGRAM

Prihodek 2006

Prihodek 2016

Razlika

RADIO CELJE (NT&RC d.o.o.)

1.970.009

  1.310.206,00 €

-     659.803,00 €

RADIO HIT (R Domžale d.o.o.)

1.248.656

916

- 1.247.740,00 €

   

Skupaj razlika

- 1.907.543,00 €

 

 

Če ne upoštevamo teh dveh radijev, torej Hita in Celja, je padec ostalih članov nove mreže v primerjavi z obdobjem pred krizo (2006 proti 2016) skupaj le 11 %.

 

 

 

Država bo torej pomagala z novimi frekvencami in zakonodajo neki skupini, ki ima že zdaj de facto monopolni položaj na trgu, tako da ga bo ta še naprej ohranjala in verjetno celo okrepila. Pri tem pa ni odveč navedba, da so prav člani te skupine v preteklosti s svojimi radijskimi postajami ustvarili največji dobičke, si kupovali prestižne avtomobile (vir), luksuzne nepremičnine in nasploh živeli na veliki nogi. Seveda je legitimna želja vsakega lastnika radijske postaje, da čim več zasluži. Tako kot je legitimna želja lastnika Kolektorja in medijskega lastnika, da bo čim več zaslužil z gradnjo drugega tira.

 

Problem je drugje: ali je prav, da politika s pomočjo zakonodaje zagotavlja posle določenim skupinam samo zato, ker so blizu vladajoči koaliciji? Ali pa bi posle morali dobiti tisti, ki jih najceneje in najkvalitetnejše opravijo? Bomo torej spet priče brezplačni podelitvi frekvenc izbranim posameznikom, ki jih bodo čez nekaj mesecev lahko brez težav prodali za več 100.000 tistim, ki si res želijo vlagati v radijsko dejavnost?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,015
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,483
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,291
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,233
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,912
06/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,280
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,245
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,332
09/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,084
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,352