Razkrivamo

Megabiznis: Nova radijska mreža z največjim tržnim deležem do zastonj frekvenc še pod Cerarjevo vlado

Aleksander Žišt, nekdanji direktor radia Center, Andrej Grims, brat poslanca Branka Grimsa, in Uroš Novak, vodja projekta Novi radio, so ustanovili največjo radijsko mrežo v Sloveniji. Že danes imajo 50 % tržni delež! Z novimi frekvencami in podporo Sveta za radiodifuzijo pa si fantje obetajo, da bodo dosegli celo dve tretjini trga radijskega oglaševanja.

27.09.2017 21:15
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   radijska mreža   Aleksander Žišt   frekvence   AKOS   SRDF   Aleš Lipičnik   AKOS

Fotomontaža: portal+

Ali res ne moremo drugače, kot da politika s pomočjo (medijske) zakonodaje zagotavlja posle določenim skupinam samo zato, ker so blizu vladajoči koaliciji?

Kot je že poročal spletni portal Siol.net (vir), je v Sloveniji nastala nova radijska mreža. Projekt eno leto pred volitvami - kar morda ni naključje - vodi Aleksander Žišt, nekdanji direktor Radia Center. Nova mreža je bila ustanovljena predvsem z namenom povečanja prihodkov njenih članov, seveda pa tudi zato, da radijske postaje pridobijo nove frekvence in tako še utrdijo svoj položaj na trgu. Ta pa, kot kažejo uradni podatki, že sedaj nikakor ni slab. Po zadnji analizi trga, ki jo je marca leto objavila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), je radijski trg v Sloveniji ustvaril 20.288.538 evrov prihodkov letno. Radijska mreža, ki jo vodi Aleksander Žist, pa skupaj preko 10 milijonov evrov. Z drugimi besedami to pomeni, da ima že ob ustanovitvi največji tržni delež na slovenskem radijskem trgu. Kljub recesiji je nova mreža v 10 letih izgubila samo desetino prihodkov.

 

D:\My documents\01.18_Clanki_2016\45.00_cTERTA_MREZA_NAJVECJA\01_Priloga_Prihodki.png

  

S pomočjo Sveta za radiodifuzijo do novih frekvenc

 

Neuradno smo izvedeli, da naj bi se Aleksander Žist članom svoje mreže večkrat pohvalil, da ima odlične veze v Svetu za radiodifuzijo (SRDF) ter na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve. Povedal naj bi tudi, da lahko tistim, ki so v njegovem združenju, pomaga do novih frekvenc. Čeprav se frekvence na trgu prodajajo tudi po več 100.000 evrov, jih država na razpisu podeljuje povsem brezplačno. Pomembno pa je, kdo pripravi razpisne pogoje in kakšni so ...

 

Zato smo začeli pozorno spremljati tudi dogajanje na Svetu za radiodifuzijo, ki frekvence podeljuje. Razpisni pogoje pa v sodelovanju s Svetom pripravi AKOS. Svet za Radiodifuzijo, ki ga vodi predsednik Aleš Lipičnik, je imel na svoji seji 27. julija letos med gradivom tudi razpisne pogoje za nove frekvence. Iz gradiva, ki smo ga pridobili na AKOS, smo razbrali, da so bili razpisni pogoji oblikovani tako, da bi nove frekvence lahko dobila le točno vnaprej določena podjetja, ki so povezana v novo mrežo. Torej ne glede na to, kakšno ponudbo bi dale posamezne radijske postaje na razpisu, bi se frekvence podelile tistim, ki so bili določeni vnaprej.

 

 

Dve enaki vprašanji, dva različna odgovora

 

Ko smo predsednika sveta Aleša Lipičnika vprašali, ali je svet obravnaval razpisne pogoje na svoji seji 27. julija letos, smo najprej dobili odgovor, da ne komentira, ker razpisnih pogojev še ni. Ko pa smo vprašanja zastavili ponovno in točno navedli točko dnevnega reda te seje (ki je bila, kot rečeno, 27. julija), pa smo dobili odgovor, da v predlogu gradiva za sejo ni "razpisnih pogojev", ampak samo "predlog razpisnih pogojev".

 

Vsakdo, ki dobi tak odgovor, lahko sklepa, da se nekaj ne ujema. Zato smo zaprosili za gradivo seje, a nam je bil dostop do informacij javnega značaja zavrnjen. Z obrazložitvijo, da bi razkritje škodovalo izvedbi in da bi razkritje teh listin povzročilo napačno razumevanje vsebine. Na odločitev smo se preko naše odvetniške pisarne pritožili. Menimo namreč, da so frekvence omejena javna dobrina, ki ima lahko vrednost tudi več milijonov evrov in zato bi morala biti razprava o pogojih, pod katerimi se bodo te frekvence brezplačno p(o)delile, javna in transparenta.

  

Odgovor predsednika Sveta za radiodifuzijo z dne 29. avgusta 2017

 

 

Odgovor predsednika Sveta za radiodifuzijo 7. septembra 2017

 

 

Strateški cilj nove mreže: s pomočjo nove zakonodaje omejiti konkurenco

 

Aleksander Žišt je še v prejšnji službi kot direktor druge največje komercialne postaje v Sloveniji uspešno lobiral za sprejetje zakonodaje, ki bi prepovedala delovanje njegovega največjega konkurenta. Takratna ministrica za kulturo v Pahorjevi vladi Majda Širca je tako poslala v državni zbor Zakon o medijih, ki bi ukinil Radio 1, s tem pa bi Žišt postal glavni igralec na radijskem trgu. Zakon je sicer padel že v prvem branju, vseeno pa je po mnenju poznavalcev tega področja Žištu treba priznati, da se je izkazal za odličnega stratega. Doseči, da bi državni zbor obravnaval zakon, ki ukinja konkurenco, doslej še ni uspelo mnogim. Zdaj je gospod Žišt očitno ubral podobno pot tudi kot direktor nove mreže.

 

Svetu za radiodifuzijo (SRDF) je poslal pismo, kjer je prikazal hude finančne težave neodvisnih radijev, vzrok zanje pa naj bi bile radijske mreže. Žist je pri tem očitno računal na to, da njegovih trditev nihče ne bo preverjal. In tako je tudi bilo: na osnovi njegove pobude je Svet takoj sklical javno razpravo o problemu lokalnih radijev. Namen razprave je bil doseči to, da bo SRDF pripravil predlog spremembe medijske zakonodaje, ki bo pisana na kožo novi mreži. Pri tem pa nihče ni opazil, da ima ta nova mreža neodvisnih radijev že sedaj 50 % tržni delež.

 

Na razpravi je bila celo izvedena anketa, s katero naj bi se ugotavljala odgovornost radijskih mrež za finančne težave malih radijev. Takoj za predsednikom Sveta je imel uvodni govor tudi Aleksander Žist, ki je predstavil finančne težave "neodvisnih radijskih programov". O težavah je govoril tudi Andrej Grims, sicer manj znani brat Branka Grimsa, enega najbolj prepoznavnih poslancev državnega zbora. Andrej Grims sicer ni politik, je pa direktor Radia Gorenc, ki je v zadnjih dveh letih dosegel odlične, celo rekordne poslovne rezultate.

 

Zakonodaja naj bi se torej spremenila tako, da bi bila mreža Aleksandra Žišta "dovoljena", ostale mreže pa bi ista zakonodaja omejevala. Vse to bi se izvedlo zaradi zaščite malih radijev, ki po Žištovih besedah propadajo.

 

 

Kljub odličnim poslovnim rezultatom Andrej Grims, direktor Radia Gorenc, zahteva državno zaščito poslovnega modela mreže neodvisnih radijev.

 

 

Največji padec prihodkov v obdobju 2006-2016 beležita Radio Hit in Radio Celje: njun skupni padec predstavlja 20 % vseh prihodkov celotne 4. mreže. Radio Hit (družba R Domžale) je praktično ugasnil, saj je imel le še 900 evrov prihodkov, Radio Celje pa ima še vedno solidne prihodke (1.3 milijona evrov!), vseeno pa padec skoraj 660.000 evrov letno zelo visok.

 

PROGRAM

Prihodek 2006

Prihodek 2016

Razlika

RADIO CELJE (NT&RC d.o.o.)

1.970.009

  1.310.206,00 €

-     659.803,00 €

RADIO HIT (R Domžale d.o.o.)

1.248.656

916

- 1.247.740,00 €

   

Skupaj razlika

- 1.907.543,00 €

 

 

Če ne upoštevamo teh dveh radijev, torej Hita in Celja, je padec ostalih članov nove mreže v primerjavi z obdobjem pred krizo (2006 proti 2016) skupaj le 11 %.

 

 

 

Država bo torej pomagala z novimi frekvencami in zakonodajo neki skupini, ki ima že zdaj de facto monopolni položaj na trgu, tako da ga bo ta še naprej ohranjala in verjetno celo okrepila. Pri tem pa ni odveč navedba, da so prav člani te skupine v preteklosti s svojimi radijskimi postajami ustvarili največji dobičke, si kupovali prestižne avtomobile (vir), luksuzne nepremičnine in nasploh živeli na veliki nogi. Seveda je legitimna želja vsakega lastnika radijske postaje, da čim več zasluži. Tako kot je legitimna želja lastnika Kolektorja in medijskega lastnika, da bo čim več zaslužil z gradnjo drugega tira.

 

Problem je drugje: ali je prav, da politika s pomočjo zakonodaje zagotavlja posle določenim skupinam samo zato, ker so blizu vladajoči koaliciji? Ali pa bi posle morali dobiti tisti, ki jih najceneje in najkvalitetnejše opravijo? Bomo torej spet priče brezplačni podelitvi frekvenc izbranim posameznikom, ki jih bodo čez nekaj mesecev lahko brez težav prodali za več 100.000 tistim, ki si res želijo vlagati v radijsko dejavnost?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
4
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
26
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.765
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.620
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.478
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 800
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.149
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 997