Razkrivamo

Megabiznis: Nova radijska mreža z največjim tržnim deležem do zastonj frekvenc še pod Cerarjevo vlado

Aleksander Žišt, nekdanji direktor radia Center, Andrej Grims, brat poslanca Branka Grimsa, in Uroš Novak, vodja projekta Novi radio, so ustanovili največjo radijsko mrežo v Sloveniji. Že danes imajo 50 % tržni delež! Z novimi frekvencami in podporo Sveta za radiodifuzijo pa si fantje obetajo, da bodo dosegli celo dve tretjini trga radijskega oglaševanja.

27.09.2017 21:15
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   radijska mreža   Aleksander Žišt   frekvence   AKOS   SRDF   Aleš Lipičnik   AKOS

Fotomontaža: portal+

Ali res ne moremo drugače, kot da politika s pomočjo (medijske) zakonodaje zagotavlja posle določenim skupinam samo zato, ker so blizu vladajoči koaliciji?

Kot je že poročal spletni portal Siol.net (vir), je v Sloveniji nastala nova radijska mreža. Projekt eno leto pred volitvami - kar morda ni naključje - vodi Aleksander Žišt, nekdanji direktor Radia Center. Nova mreža je bila ustanovljena predvsem z namenom povečanja prihodkov njenih članov, seveda pa tudi zato, da radijske postaje pridobijo nove frekvence in tako še utrdijo svoj položaj na trgu. Ta pa, kot kažejo uradni podatki, že sedaj nikakor ni slab. Po zadnji analizi trga, ki jo je marca leto objavila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), je radijski trg v Sloveniji ustvaril 20.288.538 evrov prihodkov letno. Radijska mreža, ki jo vodi Aleksander Žist, pa skupaj preko 10 milijonov evrov. Z drugimi besedami to pomeni, da ima že ob ustanovitvi največji tržni delež na slovenskem radijskem trgu. Kljub recesiji je nova mreža v 10 letih izgubila samo desetino prihodkov.

 

D:\My documents\01.18_Clanki_2016\45.00_cTERTA_MREZA_NAJVECJA\01_Priloga_Prihodki.png

  

S pomočjo Sveta za radiodifuzijo do novih frekvenc

 

Neuradno smo izvedeli, da naj bi se Aleksander Žist članom svoje mreže večkrat pohvalil, da ima odlične veze v Svetu za radiodifuzijo (SRDF) ter na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve. Povedal naj bi tudi, da lahko tistim, ki so v njegovem združenju, pomaga do novih frekvenc. Čeprav se frekvence na trgu prodajajo tudi po več 100.000 evrov, jih država na razpisu podeljuje povsem brezplačno. Pomembno pa je, kdo pripravi razpisne pogoje in kakšni so ...

 

Zato smo začeli pozorno spremljati tudi dogajanje na Svetu za radiodifuzijo, ki frekvence podeljuje. Razpisni pogoje pa v sodelovanju s Svetom pripravi AKOS. Svet za Radiodifuzijo, ki ga vodi predsednik Aleš Lipičnik, je imel na svoji seji 27. julija letos med gradivom tudi razpisne pogoje za nove frekvence. Iz gradiva, ki smo ga pridobili na AKOS, smo razbrali, da so bili razpisni pogoji oblikovani tako, da bi nove frekvence lahko dobila le točno vnaprej določena podjetja, ki so povezana v novo mrežo. Torej ne glede na to, kakšno ponudbo bi dale posamezne radijske postaje na razpisu, bi se frekvence podelile tistim, ki so bili določeni vnaprej.

 

 

Dve enaki vprašanji, dva različna odgovora

 

Ko smo predsednika sveta Aleša Lipičnika vprašali, ali je svet obravnaval razpisne pogoje na svoji seji 27. julija letos, smo najprej dobili odgovor, da ne komentira, ker razpisnih pogojev še ni. Ko pa smo vprašanja zastavili ponovno in točno navedli točko dnevnega reda te seje (ki je bila, kot rečeno, 27. julija), pa smo dobili odgovor, da v predlogu gradiva za sejo ni "razpisnih pogojev", ampak samo "predlog razpisnih pogojev".

 

Vsakdo, ki dobi tak odgovor, lahko sklepa, da se nekaj ne ujema. Zato smo zaprosili za gradivo seje, a nam je bil dostop do informacij javnega značaja zavrnjen. Z obrazložitvijo, da bi razkritje škodovalo izvedbi in da bi razkritje teh listin povzročilo napačno razumevanje vsebine. Na odločitev smo se preko naše odvetniške pisarne pritožili. Menimo namreč, da so frekvence omejena javna dobrina, ki ima lahko vrednost tudi več milijonov evrov in zato bi morala biti razprava o pogojih, pod katerimi se bodo te frekvence brezplačno p(o)delile, javna in transparenta.

  

Odgovor predsednika Sveta za radiodifuzijo z dne 29. avgusta 2017

 

 

Odgovor predsednika Sveta za radiodifuzijo 7. septembra 2017

 

 

Strateški cilj nove mreže: s pomočjo nove zakonodaje omejiti konkurenco

 

Aleksander Žišt je še v prejšnji službi kot direktor druge največje komercialne postaje v Sloveniji uspešno lobiral za sprejetje zakonodaje, ki bi prepovedala delovanje njegovega največjega konkurenta. Takratna ministrica za kulturo v Pahorjevi vladi Majda Širca je tako poslala v državni zbor Zakon o medijih, ki bi ukinil Radio 1, s tem pa bi Žišt postal glavni igralec na radijskem trgu. Zakon je sicer padel že v prvem branju, vseeno pa je po mnenju poznavalcev tega področja Žištu treba priznati, da se je izkazal za odličnega stratega. Doseči, da bi državni zbor obravnaval zakon, ki ukinja konkurenco, doslej še ni uspelo mnogim. Zdaj je gospod Žišt očitno ubral podobno pot tudi kot direktor nove mreže.

 

Svetu za radiodifuzijo (SRDF) je poslal pismo, kjer je prikazal hude finančne težave neodvisnih radijev, vzrok zanje pa naj bi bile radijske mreže. Žist je pri tem očitno računal na to, da njegovih trditev nihče ne bo preverjal. In tako je tudi bilo: na osnovi njegove pobude je Svet takoj sklical javno razpravo o problemu lokalnih radijev. Namen razprave je bil doseči to, da bo SRDF pripravil predlog spremembe medijske zakonodaje, ki bo pisana na kožo novi mreži. Pri tem pa nihče ni opazil, da ima ta nova mreža neodvisnih radijev že sedaj 50 % tržni delež.

 

Na razpravi je bila celo izvedena anketa, s katero naj bi se ugotavljala odgovornost radijskih mrež za finančne težave malih radijev. Takoj za predsednikom Sveta je imel uvodni govor tudi Aleksander Žist, ki je predstavil finančne težave "neodvisnih radijskih programov". O težavah je govoril tudi Andrej Grims, sicer manj znani brat Branka Grimsa, enega najbolj prepoznavnih poslancev državnega zbora. Andrej Grims sicer ni politik, je pa direktor Radia Gorenc, ki je v zadnjih dveh letih dosegel odlične, celo rekordne poslovne rezultate.

 

Zakonodaja naj bi se torej spremenila tako, da bi bila mreža Aleksandra Žišta "dovoljena", ostale mreže pa bi ista zakonodaja omejevala. Vse to bi se izvedlo zaradi zaščite malih radijev, ki po Žištovih besedah propadajo.

 

 

Kljub odličnim poslovnim rezultatom Andrej Grims, direktor Radia Gorenc, zahteva državno zaščito poslovnega modela mreže neodvisnih radijev.

 

 

Največji padec prihodkov v obdobju 2006-2016 beležita Radio Hit in Radio Celje: njun skupni padec predstavlja 20 % vseh prihodkov celotne 4. mreže. Radio Hit (družba R Domžale) je praktično ugasnil, saj je imel le še 900 evrov prihodkov, Radio Celje pa ima še vedno solidne prihodke (1.3 milijona evrov!), vseeno pa padec skoraj 660.000 evrov letno zelo visok.

 

PROGRAM

Prihodek 2006

Prihodek 2016

Razlika

RADIO CELJE (NT&RC d.o.o.)

1.970.009

  1.310.206,00 €

-     659.803,00 €

RADIO HIT (R Domžale d.o.o.)

1.248.656

916

- 1.247.740,00 €

   

Skupaj razlika

- 1.907.543,00 €

 

 

Če ne upoštevamo teh dveh radijev, torej Hita in Celja, je padec ostalih članov nove mreže v primerjavi z obdobjem pred krizo (2006 proti 2016) skupaj le 11 %.

 

 

 

Država bo torej pomagala z novimi frekvencami in zakonodajo neki skupini, ki ima že zdaj de facto monopolni položaj na trgu, tako da ga bo ta še naprej ohranjala in verjetno celo okrepila. Pri tem pa ni odveč navedba, da so prav člani te skupine v preteklosti s svojimi radijskimi postajami ustvarili največji dobičke, si kupovali prestižne avtomobile (vir), luksuzne nepremičnine in nasploh živeli na veliki nogi. Seveda je legitimna želja vsakega lastnika radijske postaje, da čim več zasluži. Tako kot je legitimna želja lastnika Kolektorja in medijskega lastnika, da bo čim več zaslužil z gradnjo drugega tira.

 

Problem je drugje: ali je prav, da politika s pomočjo zakonodaje zagotavlja posle določenim skupinam samo zato, ker so blizu vladajoči koaliciji? Ali pa bi posle morali dobiti tisti, ki jih najceneje in najkvalitetnejše opravijo? Bomo torej spet priče brezplačni podelitvi frekvenc izbranim posameznikom, ki jih bodo čez nekaj mesecev lahko brez težav prodali za več 100.000 tistim, ki si res želijo vlagati v radijsko dejavnost?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)
3
31.03.2019 06:00
Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov
9
27.03.2019 01:00
Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"
8
26.03.2019 01:00
Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
1
24.03.2019 07:59
12. marca 1938, dan po tistem dramatičnem večeru, ko se je začel konec Avstrije, njena priključitev Hitlerjevi Nemčiji, je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
6
20.03.2019 20:00
Manj kot tri mesece pred evropskimi volitvami je nekdanji poslanec v Strasbourgu Philippe de Villiers razburkal mednarodno ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
17
18.03.2019 00:14
Milan Kučan ni le najvplivnejša figura slovenske levice, pač pa tudi politik z daleč največjo avtoriteto med člani Zveze borcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
2
15.03.2019 20:00
Okrog enajstih dopoldne, po nekaj odžebranih vljudnostih, se za avstrijskim kanclerjem zapro vrataHitlerjevepisarne. In začne se ... Več.
Piše: Uredništvo
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
7
15.03.2019 00:01
Zamejski Slovenec Marko Bidovec, potomec Ferda Bidovca, enega izmed ustreljenih tigrovcev v Bazovici, se že leta in leta bori za ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,177
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,733
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,801
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,834
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,749
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,593
07/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,477
08/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,251
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,553
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 855