Razkrivamo

Megabiznis: Nova radijska mreža z največjim tržnim deležem do zastonj frekvenc še pod Cerarjevo vlado

Aleksander Žišt, nekdanji direktor radia Center, Andrej Grims, brat poslanca Branka Grimsa, in Uroš Novak, vodja projekta Novi radio, so ustanovili največjo radijsko mrežo v Sloveniji. Že danes imajo 50 % tržni delež! Z novimi frekvencami in podporo Sveta za radiodifuzijo pa si fantje obetajo, da bodo dosegli celo dve tretjini trga radijskega oglaševanja.

27.09.2017 21:15
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   radijska mreža   Aleksander Žišt   frekvence   AKOS   SRDF   Aleš Lipičnik   AKOS

Fotomontaža: portal+

Ali res ne moremo drugače, kot da politika s pomočjo (medijske) zakonodaje zagotavlja posle določenim skupinam samo zato, ker so blizu vladajoči koaliciji?

Kot je že poročal spletni portal Siol.net (vir), je v Sloveniji nastala nova radijska mreža. Projekt eno leto pred volitvami - kar morda ni naključje - vodi Aleksander Žišt, nekdanji direktor Radia Center. Nova mreža je bila ustanovljena predvsem z namenom povečanja prihodkov njenih članov, seveda pa tudi zato, da radijske postaje pridobijo nove frekvence in tako še utrdijo svoj položaj na trgu. Ta pa, kot kažejo uradni podatki, že sedaj nikakor ni slab. Po zadnji analizi trga, ki jo je marca leto objavila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), je radijski trg v Sloveniji ustvaril 20.288.538 evrov prihodkov letno. Radijska mreža, ki jo vodi Aleksander Žist, pa skupaj preko 10 milijonov evrov. Z drugimi besedami to pomeni, da ima že ob ustanovitvi največji tržni delež na slovenskem radijskem trgu. Kljub recesiji je nova mreža v 10 letih izgubila samo desetino prihodkov.

 

D:\My documents\01.18_Clanki_2016\45.00_cTERTA_MREZA_NAJVECJA\01_Priloga_Prihodki.png

  

S pomočjo Sveta za radiodifuzijo do novih frekvenc

 

Neuradno smo izvedeli, da naj bi se Aleksander Žist članom svoje mreže večkrat pohvalil, da ima odlične veze v Svetu za radiodifuzijo (SRDF) ter na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve. Povedal naj bi tudi, da lahko tistim, ki so v njegovem združenju, pomaga do novih frekvenc. Čeprav se frekvence na trgu prodajajo tudi po več 100.000 evrov, jih država na razpisu podeljuje povsem brezplačno. Pomembno pa je, kdo pripravi razpisne pogoje in kakšni so ...

 

Zato smo začeli pozorno spremljati tudi dogajanje na Svetu za radiodifuzijo, ki frekvence podeljuje. Razpisni pogoje pa v sodelovanju s Svetom pripravi AKOS. Svet za Radiodifuzijo, ki ga vodi predsednik Aleš Lipičnik, je imel na svoji seji 27. julija letos med gradivom tudi razpisne pogoje za nove frekvence. Iz gradiva, ki smo ga pridobili na AKOS, smo razbrali, da so bili razpisni pogoji oblikovani tako, da bi nove frekvence lahko dobila le točno vnaprej določena podjetja, ki so povezana v novo mrežo. Torej ne glede na to, kakšno ponudbo bi dale posamezne radijske postaje na razpisu, bi se frekvence podelile tistim, ki so bili določeni vnaprej.

 

 

Dve enaki vprašanji, dva različna odgovora

 

Ko smo predsednika sveta Aleša Lipičnika vprašali, ali je svet obravnaval razpisne pogoje na svoji seji 27. julija letos, smo najprej dobili odgovor, da ne komentira, ker razpisnih pogojev še ni. Ko pa smo vprašanja zastavili ponovno in točno navedli točko dnevnega reda te seje (ki je bila, kot rečeno, 27. julija), pa smo dobili odgovor, da v predlogu gradiva za sejo ni "razpisnih pogojev", ampak samo "predlog razpisnih pogojev".

 

Vsakdo, ki dobi tak odgovor, lahko sklepa, da se nekaj ne ujema. Zato smo zaprosili za gradivo seje, a nam je bil dostop do informacij javnega značaja zavrnjen. Z obrazložitvijo, da bi razkritje škodovalo izvedbi in da bi razkritje teh listin povzročilo napačno razumevanje vsebine. Na odločitev smo se preko naše odvetniške pisarne pritožili. Menimo namreč, da so frekvence omejena javna dobrina, ki ima lahko vrednost tudi več milijonov evrov in zato bi morala biti razprava o pogojih, pod katerimi se bodo te frekvence brezplačno p(o)delile, javna in transparenta.

  

Odgovor predsednika Sveta za radiodifuzijo z dne 29. avgusta 2017

 

 

Odgovor predsednika Sveta za radiodifuzijo 7. septembra 2017

 

 

Strateški cilj nove mreže: s pomočjo nove zakonodaje omejiti konkurenco

 

Aleksander Žišt je še v prejšnji službi kot direktor druge največje komercialne postaje v Sloveniji uspešno lobiral za sprejetje zakonodaje, ki bi prepovedala delovanje njegovega največjega konkurenta. Takratna ministrica za kulturo v Pahorjevi vladi Majda Širca je tako poslala v državni zbor Zakon o medijih, ki bi ukinil Radio 1, s tem pa bi Žišt postal glavni igralec na radijskem trgu. Zakon je sicer padel že v prvem branju, vseeno pa je po mnenju poznavalcev tega področja Žištu treba priznati, da se je izkazal za odličnega stratega. Doseči, da bi državni zbor obravnaval zakon, ki ukinja konkurenco, doslej še ni uspelo mnogim. Zdaj je gospod Žišt očitno ubral podobno pot tudi kot direktor nove mreže.

 

Svetu za radiodifuzijo (SRDF) je poslal pismo, kjer je prikazal hude finančne težave neodvisnih radijev, vzrok zanje pa naj bi bile radijske mreže. Žist je pri tem očitno računal na to, da njegovih trditev nihče ne bo preverjal. In tako je tudi bilo: na osnovi njegove pobude je Svet takoj sklical javno razpravo o problemu lokalnih radijev. Namen razprave je bil doseči to, da bo SRDF pripravil predlog spremembe medijske zakonodaje, ki bo pisana na kožo novi mreži. Pri tem pa nihče ni opazil, da ima ta nova mreža neodvisnih radijev že sedaj 50 % tržni delež.

 

Na razpravi je bila celo izvedena anketa, s katero naj bi se ugotavljala odgovornost radijskih mrež za finančne težave malih radijev. Takoj za predsednikom Sveta je imel uvodni govor tudi Aleksander Žist, ki je predstavil finančne težave "neodvisnih radijskih programov". O težavah je govoril tudi Andrej Grims, sicer manj znani brat Branka Grimsa, enega najbolj prepoznavnih poslancev državnega zbora. Andrej Grims sicer ni politik, je pa direktor Radia Gorenc, ki je v zadnjih dveh letih dosegel odlične, celo rekordne poslovne rezultate.

 

Zakonodaja naj bi se torej spremenila tako, da bi bila mreža Aleksandra Žišta "dovoljena", ostale mreže pa bi ista zakonodaja omejevala. Vse to bi se izvedlo zaradi zaščite malih radijev, ki po Žištovih besedah propadajo.

 

 

Kljub odličnim poslovnim rezultatom Andrej Grims, direktor Radia Gorenc, zahteva državno zaščito poslovnega modela mreže neodvisnih radijev.

 

 

Največji padec prihodkov v obdobju 2006-2016 beležita Radio Hit in Radio Celje: njun skupni padec predstavlja 20 % vseh prihodkov celotne 4. mreže. Radio Hit (družba R Domžale) je praktično ugasnil, saj je imel le še 900 evrov prihodkov, Radio Celje pa ima še vedno solidne prihodke (1.3 milijona evrov!), vseeno pa padec skoraj 660.000 evrov letno zelo visok.

 

PROGRAM

Prihodek 2006

Prihodek 2016

Razlika

RADIO CELJE (NT&RC d.o.o.)

1.970.009

  1.310.206,00 €

-     659.803,00 €

RADIO HIT (R Domžale d.o.o.)

1.248.656

916

- 1.247.740,00 €

   

Skupaj razlika

- 1.907.543,00 €

 

 

Če ne upoštevamo teh dveh radijev, torej Hita in Celja, je padec ostalih članov nove mreže v primerjavi z obdobjem pred krizo (2006 proti 2016) skupaj le 11 %.

 

 

 

Država bo torej pomagala z novimi frekvencami in zakonodajo neki skupini, ki ima že zdaj de facto monopolni položaj na trgu, tako da ga bo ta še naprej ohranjala in verjetno celo okrepila. Pri tem pa ni odveč navedba, da so prav člani te skupine v preteklosti s svojimi radijskimi postajami ustvarili največji dobičke, si kupovali prestižne avtomobile (vir), luksuzne nepremičnine in nasploh živeli na veliki nogi. Seveda je legitimna želja vsakega lastnika radijske postaje, da čim več zasluži. Tako kot je legitimna želja lastnika Kolektorja in medijskega lastnika, da bo čim več zaslužil z gradnjo drugega tira.

 

Problem je drugje: ali je prav, da politika s pomočjo zakonodaje zagotavlja posle določenim skupinam samo zato, ker so blizu vladajoči koaliciji? Ali pa bi posle morali dobiti tisti, ki jih najceneje in najkvalitetnejše opravijo? Bomo torej spet priče brezplačni podelitvi frekvenc izbranim posameznikom, ki jih bodo čez nekaj mesecev lahko brez težav prodali za več 100.000 tistim, ki si res želijo vlagati v radijsko dejavnost?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
9
13.02.2019 22:55
Tanja Muha (SMC), direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), je podpisovala odločbe, v katerih je ta ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič poziva evropske poslance, naj proti Sloveniji sprožijo "atomsko bombo" oziroma zloglasni 7. člen!
12
11.02.2019 19:00
8. februarja je Vili Kovačič vsem 750 poslancem Evropskega parlamenta, predsedniku Evropske investicijske banke, evropski ... Več.
Piše: Uredništvo
Diagnoza: Anafilaktični šok (Javno pismo ministrstvu za zdravje in ZZZS)
7
11.02.2019 11:03
Po državnem kulturnem prazniku si dovolimo nekaj prešernega zaleta pri oceni trenutnih razmer v slovenskem zdravstvu. Slovensko ... Več.
Piše: Igor Muževič
537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?
1
10.02.2019 23:53
Letošnji proračunski rezultat bo celo višji od lanskih, tudi brez enkratnih proračunskih prihodkov, kot smo imeli lansko leto. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Čudežni diplomat Erik Kopač: Od partijskega sekretarja in Cerarjevega svetovalca, do podjetnika iz Spodnjih Pirnič in bodočega slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO
8
05.02.2019 22:59
Vlada Marjana Šarca je na zadnji januarski seji presenetljivo podala soglasje k imenovanju Erika Kopača za veleposlanika pri ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev
1
05.02.2019 00:23
Vezano na članek z naslovom Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruska ruleta: po pisatelju z brzostrelko k nam prihaja baletnik z vtetoviranim Putinom na prsih
11
28.01.2019 22:00
Komaj se je polegel prah po obisku kontroverznega ruskega pisatelja Zaharja Prilepina na ljubljanskem knjižnem sejmu, že v ... Več.
Piše: Uredništvo
Saga o šestih hotelih: Jamnikovi fantje nadaljujejo krvavi boj za slovenski turizem
4
24.01.2019 21:30
Medtem ko je bitka za nakup šestih portoroških hotelov v lasti prezadolženega Istrabenz turizma vse bolj vroča, se vse bolj ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Slovenija Koromandija? Obeta se nam rekordni proračunski presežek v višini 1.7 % BDP
9
22.01.2019 23:07
Lahko letos objektivno pričakujemo okoli1,7 milijardeevrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenski državni holding spet vznemirja: Koliko stane stolček predsednice uprave Lidije Glavine?
4
21.01.2019 23:00
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo jutri morda odločal o usodi predsedice uprave Lidije Glavine, ki je že od ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
6
17.01.2019 23:00
Pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji v nedeljo, 26. maja, je že čutiti napetost med tremi ... Več.
Piše: Uredništvo
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
10
16.01.2019 23:12
Nemški jezikoslovec Peter Eisenberg je avtor odličnega eseja o tem, kako narediti ženske v jeziku vidnejše. Se moramo v ta namen ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
10
10.01.2019 23:30
Mestna občina Novo mesto, njen župan Gregor Macedoni ter Komunala Novo mesto so glavni junaki še ene lokalne slovenske zgodbe, ... Več.
Piše: Uredništvo
Sedem let kasneje: Moji spomini na Danila Slivnika (1950-2012)
8
04.01.2019 00:59
6. januarja 2012 se je v Ljubljani, na Janševi ulici - kakšna ironija - ustrelil Danilo Slivnik. Nelagodje medijskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intelektualci gredo v 2019 na polno: Že 10. januarja prihaja Katedrala svobode, konvencija za morebitno bodočo stranko
18
02.01.2019 18:00
Novo leto bo pestro, saj se nam že prihodnji četrtek obeta konvencija posebne vrste, imenovana Katedrala svobode. Dogodek, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Dohodnina in proračun: Kako se na prikrit način povečuje obdavčitev dela
1
27.12.2018 23:13
V sprejetem in še vedno veljavnem proračunu Republike Slovenije za letošnje leto je predvidenih tudi 1.150 milijonov evrov ... Več.
Piše: Bine Kordež
Turizem s(m)o ljudje: Kostić zapušča Portorož, Šarčeva vlada v zadregi
5
23.12.2018 19:00
Kot vse kaže, bo vlada domoljuba Marjana Šarca resnično naredila vse, da portoroške hotele obrani pred srbskim poslovnežem ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Nevladniki proti Šarcu: Izključevanje civilne družbe iz zakonodajnega postopka je protizakonito in škodljivo!
7
21.12.2018 12:00
Široka skupina nevladnih organizacij je ob 100 dneh vlade Marjana Šarca javnost opozorila naizključevanje civilne družbe iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Ministrstvo za zunanje zadeve odgovarja na javno pismo Tomaža Seljaka
6
18.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve oziroma minister Miro Cerar se je odzval na javno pismo, ki mu ga je na portalu+ 25. novembra ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
19
13.12.2018 22:17
Protesti, ki so mesec dni hromili Pariz in druga francoska mesta, so se unesli, zato je zdaj čas za analize in ugotavljanje, kdo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,065
02/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,433
03/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,231
04/
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,756
05/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,288
06/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,366
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,304
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,705
09/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,338
10/
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,099