Komentar

Pismo iz Barcelone: Pet stvari, ki si jih morate zapomniti glede Katalonije

Vicent Partal je urednik barcelonskega spletega portala vilaweb.cat, v svojem prispevku, ki ga na portalu+ objavljamo z njegovim izrecnim dovoljenjem, pa razloži pet posebnih okoliščin prelomne odločitve, ki jo je katalonski parlament sprejel 6. septembra letos in zaradi katere bo jutrišnja nedelja na Pirinejskem polotoku tako napeta. Prva je ta, da je Španija prekršila svoj lastni pravni red, ko je ustavno sodišče v Madridu anuliralo statut katalonske avtonomije iz leta 2006. Naslednje dejstvo je, da je španska vlada vztrajno zavračala kakršen koli dialog s Katalonijo o neodvisnosti. Tretje dejstvo je to, da so Katalonci svojemu parlamentu podelili jasen demokratičen mandat za razglasitev neodvisnosti od Španije. Četrtič, piše Vicent Partal, moramo vedeti, da mednarodno pravo zagotavlja pravni temelj tako za samoodločbo kot tudi za enostransko odcepitev. In petič, nedavna mednarodna praksa je eksplicitno podprla procese nacionalne samoodločbe in s tem ustvarila normo, ki jo opredeljuje sprejemanje novih držav v mednarodni skupnosti.

29.09.2017 23:35
Piše: Vicent Partal
Ključne besede:   Katalonija   Španija   referendum   VilaWeb   Vicent Partal   samoodločba   Madrid

Foto: Catalan News Monitor

"Katalonija nima pravice, da Španiji vsiljuje odcepitev. Vendar tudi Španija nima pravice, da Kataloniji vsiljuje enotnost." (Vicent Partal)

Izvor vsega, kar smo doživeli v zadnjih nekaj letih, je moč najti v odločitvi španskega ustavnega sodišča, da bo razbilo ključne elemente katalonskega zakona o avtonomiji iz leta 2006. Danes je splošno znano, da je to pomenilo de facto državni udar proti ustavi, ki je prekinil pravno ravnovesje, vzpostavljeno ob koncu frankoistične dobe. Odnos moči med španskim centralizmom in katalonsko avtonomistično vlado je temeljil na tako imenovanih "dveh ključih". Če bi Katalonci želeli spremeniti stopnjo svoje avtonomije, bi imel Madrid "prvi ključ", da bi lahko zahteval, da gre novi katalonski zakon skozi pravne filtre v Madridu, kjer bi bil lahko podvržen spremembam. Katalonski "drugi ključ" pa je pravica, da lahko v primeru, ko bi bile spremembe zakona narejene v Madridu, spremenjeni statut Katalonci zavrnejo na referendumu. Proces je bil jasen, pregleden in uravnotežen. En ključ je zagotovilo za Španijo, drugi za Katalonijo. Vsaka stran je imela svoj glas v procesu. Vendar je stanje koeksistence in ustavnega ravnovesja uničila nasilna uvedba "tretjega ključa", ki prej ni nikoli obstajal in si ga je izmislila Ljudska stranka. Odgovornost za to, da smo se danes znašli tukaj, kjer smo, leži izključno v rokah španske države, ki je s svojimi enostranskimi dejanji ukinila pakt, ki je bil oblikovan ob prehodu v demokracijo.

 

II.

 

Katalonija nima pravice, da Španiji vsiljuje odcepitev. Vendar tudi Španija nima pravice, da Kataloniji vsiljuje enotnost. Če se pojavi konflikt, kakršen se zdaj odvija v pokrajini Kataloniji, so edina rešitev pogajanja, kot je jasno zapisalo vrhovno sodišče Kanade v svojem mnenju o danes zelo o opevanem referendumu glede neodvisnosti province Quebec. Takšna pogajanja bi lahko imela različne oblike in bi se lahko osredotočila na številne različne vidike te slepe ulice. Katalonska vlada je po prvih protestih 11. septembra (katalonski nacionalni dan) v letu 2012 predlagala, naj se obe strani vključita v obnovljeni dialog o davčnih zadevah in kulturnih pravicah. Ta predlog ni bil v Madridu le zavrnjen, temveč je bil obravnavan z odkritim prezirom. Katalonske politične sile so se skoraj dvajsetkrat pritožile nad izpogajanimi rešitvami glede referenduma, namenjenega razjasnitvi resnične politične volje katalonskega ljudstva. Kot je znano danes, je bil Madrid tista stran, ki je v bližnji preteklosti vedno zavračala pogajanja. Španska država je dosledno zavračala temeljno demokratično načelo, da je treba nesoglasja rešiti s pogajanji v dobri veri, ki spoštujejo demokratično izražanje vseh političnih projektov. Ta konsistenten vzorec zavračanja španski vladi odvzema sleherne argumente.

 

 

III.

 

Na volitvah, ki so potekale 27. septembra 2015, so državljani Katalonije nagradili zagovornike programa za razglasitev neodvisnosti z absolutno večino sedežev v katalonskem parlamentu. Dejstvo, da je ta rezultat izpustil skoraj 50 % prebivalstva, je člane zmagovite koalicije pripeljalo do zaključka, da bi morali za svoj program dobiti potrditev z najbolj demokratičnim načinom: referendumom. Vedno je obstajalo upanje, da bo ta referendum sankcioniran s pogajanji s špansko državo. Vendar se to nikoli ni zgodilo. Prav ta zavrnitev kakršnih koli pogajanj s strani španske vlade, je tista, ki upravičuje in prežema s pravno silo enostransko glasovanje, ki ga bo imel katalonski parlament jutri. Trenutno ni nobenega drugega načina, s katerim bi predstavniki v parlamentu lahko uslišali politične želje Kataloncev.

 

 

 

Srečno, Katalonija - Bona sort, Catalunya! (Foto: VilaWeb)

 

 

IV.

 

Pravica do samoodločbe vseh narodov je bistveni element mednarodne pravne doktrine. To je absolutna pravica, ki premaga nacionalno zakonodajo, kot je zapisano v dveh konvencijah Združenih narodov iz leta 1966 o človekovih pravicah, ki jih španska ustava priznava kot najvišji zakon države. Parlament Katalonije se tako lahko legitimno sklicuje na to splošno načelo kot podlago za referendum. Poleg tega imamo odločitev Meddržavnega sodišča glede Kosova, ki je dokončno rešila dve pomembni zadevi. Prva je ta, da v mednarodnem pravu ni nobene določbe, ki razveljavlja enostransko razglasitev neodvisnosti ozemlja. Druga pa je, da se načelo nedotakljivosti meja nanaša le na konflikte med državami in se tako nikakor ne more uporabiti za oviranje odcepitve dela države.

 

 

V.

 

Dobro je imeti v mislih nekaj številk. Od leta 1991 je 53 "poddržavnih" subjektov, kot je Katalonija, izvedlo referendume o samoodločbi. Od tega je bilo 27 referendumov izvedenih v soglasju z državami, katerih del je bil takrat subjekt, ki je izvajal samoodločbo. Preostalih 26 je ravnalo enostransko. Španska država je od leta 1991 priznala 26 od 27 novoustanovljenih držav na svetu, od katerih je večina razglasila svojo neodvisnost enostransko. Dejansko je bilo sedem držav, ki so danes del Evropske unije, leta 1991 del drugih držav in tako v podobni situaciji, v kakršni je danes Katalonija. Vseh teh sedem članic Evropske unije, ki niso bile neodvisne leta 1991 (Hrvaška, Slovaška, Slovenija, Estonija, Latvija, Litva in Češka), je nastalo z enostranskimi mobilizacijami, v petih primerih pa s posebnim načinom enostranskega referenduma.

 

Vse te države je Španija priznala in so danes del Evropske unije.

 

Medtem ko Evropska unija nima nobene določbe, v kateri bi pisalo, kaj je treba storiti v primeru odcepitve dela države članice, obstaja dosledna praksa pri priznavanju rezultatov referendumov o samoodločbi. Na primer, EU je sprejela pomembne odločitve na referendumih v Posarju (1955), Grenlandiji (1982), Veliki Britaniji (t.i. Brexit, 2016) in ni blokirala referenduma na Škotskem (2014). Vsi ti referendumi so potekali na ozemlju Unije. Kot smo videli, je sprejela kot članice sedem držav, rojenih iz enostranskih procesov, hkrati pa podprla prakso samoodločbe v primerih, kot je Kosovo. To je v očitnem nasprotju s sedanjim položajem Španije glede Katalonije.

 

 

***

 

Če povzamemo: če smo prišli do tega trenutka, je to v osnovi zaradi legitimnosti, ki so jo katalonski ljudje podelili katalonskemu parlamentu na volitvah 27. septembra 2015, pa tudi zaradi legitimnosti, ki jo je mednarodna skupnost podelila pravici do samoodločbe. Vendar smo do tega trenutka prav tako posledično prišli zaradi vztrajne delegitimacije španskega položaja, ki je v očitnem neskladju z mednarodnimi pravili in praksami ter določbami svoje ustave.

 

Nastopil je trenutek za naslednji korak, zavedajoč se državljanske moči, ki je bila zgrajena v zadnjem desetletju, in dejstva, da se bo mednarodna skupnost odzvala tako kot vedno: z reševanjem političnega problema, ki se ga ni mogoče znebiti s pomočjo pravnega manevriranja.

 

 

Sledite Vicentu Partalu tudi na tviterju: @vpartal

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
0
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
6
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
25
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.551
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.859
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.582
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.810
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.673
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.482
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074