Komentar

Pismo iz Barcelone: Pet stvari, ki si jih morate zapomniti glede Katalonije

Vicent Partal je urednik barcelonskega spletega portala vilaweb.cat, v svojem prispevku, ki ga na portalu+ objavljamo z njegovim izrecnim dovoljenjem, pa razloži pet posebnih okoliščin prelomne odločitve, ki jo je katalonski parlament sprejel 6. septembra letos in zaradi katere bo jutrišnja nedelja na Pirinejskem polotoku tako napeta. Prva je ta, da je Španija prekršila svoj lastni pravni red, ko je ustavno sodišče v Madridu anuliralo statut katalonske avtonomije iz leta 2006. Naslednje dejstvo je, da je španska vlada vztrajno zavračala kakršen koli dialog s Katalonijo o neodvisnosti. Tretje dejstvo je to, da so Katalonci svojemu parlamentu podelili jasen demokratičen mandat za razglasitev neodvisnosti od Španije. Četrtič, piše Vicent Partal, moramo vedeti, da mednarodno pravo zagotavlja pravni temelj tako za samoodločbo kot tudi za enostransko odcepitev. In petič, nedavna mednarodna praksa je eksplicitno podprla procese nacionalne samoodločbe in s tem ustvarila normo, ki jo opredeljuje sprejemanje novih držav v mednarodni skupnosti.

29.09.2017 23:35
Piše: Vicent Partal
Ključne besede:   Katalonija   Španija   referendum   VilaWeb   Vicent Partal   samoodločba   Madrid

Foto: Catalan News Monitor

"Katalonija nima pravice, da Španiji vsiljuje odcepitev. Vendar tudi Španija nima pravice, da Kataloniji vsiljuje enotnost." (Vicent Partal)

Izvor vsega, kar smo doživeli v zadnjih nekaj letih, je moč najti v odločitvi španskega ustavnega sodišča, da bo razbilo ključne elemente katalonskega zakona o avtonomiji iz leta 2006. Danes je splošno znano, da je to pomenilo de facto državni udar proti ustavi, ki je prekinil pravno ravnovesje, vzpostavljeno ob koncu frankoistične dobe. Odnos moči med španskim centralizmom in katalonsko avtonomistično vlado je temeljil na tako imenovanih "dveh ključih". Če bi Katalonci želeli spremeniti stopnjo svoje avtonomije, bi imel Madrid "prvi ključ", da bi lahko zahteval, da gre novi katalonski zakon skozi pravne filtre v Madridu, kjer bi bil lahko podvržen spremembam. Katalonski "drugi ključ" pa je pravica, da lahko v primeru, ko bi bile spremembe zakona narejene v Madridu, spremenjeni statut Katalonci zavrnejo na referendumu. Proces je bil jasen, pregleden in uravnotežen. En ključ je zagotovilo za Španijo, drugi za Katalonijo. Vsaka stran je imela svoj glas v procesu. Vendar je stanje koeksistence in ustavnega ravnovesja uničila nasilna uvedba "tretjega ključa", ki prej ni nikoli obstajal in si ga je izmislila Ljudska stranka. Odgovornost za to, da smo se danes znašli tukaj, kjer smo, leži izključno v rokah španske države, ki je s svojimi enostranskimi dejanji ukinila pakt, ki je bil oblikovan ob prehodu v demokracijo.

 

II.

 

Katalonija nima pravice, da Španiji vsiljuje odcepitev. Vendar tudi Španija nima pravice, da Kataloniji vsiljuje enotnost. Če se pojavi konflikt, kakršen se zdaj odvija v pokrajini Kataloniji, so edina rešitev pogajanja, kot je jasno zapisalo vrhovno sodišče Kanade v svojem mnenju o danes zelo o opevanem referendumu glede neodvisnosti province Quebec. Takšna pogajanja bi lahko imela različne oblike in bi se lahko osredotočila na številne različne vidike te slepe ulice. Katalonska vlada je po prvih protestih 11. septembra (katalonski nacionalni dan) v letu 2012 predlagala, naj se obe strani vključita v obnovljeni dialog o davčnih zadevah in kulturnih pravicah. Ta predlog ni bil v Madridu le zavrnjen, temveč je bil obravnavan z odkritim prezirom. Katalonske politične sile so se skoraj dvajsetkrat pritožile nad izpogajanimi rešitvami glede referenduma, namenjenega razjasnitvi resnične politične volje katalonskega ljudstva. Kot je znano danes, je bil Madrid tista stran, ki je v bližnji preteklosti vedno zavračala pogajanja. Španska država je dosledno zavračala temeljno demokratično načelo, da je treba nesoglasja rešiti s pogajanji v dobri veri, ki spoštujejo demokratično izražanje vseh političnih projektov. Ta konsistenten vzorec zavračanja španski vladi odvzema sleherne argumente.

 

 

III.

 

Na volitvah, ki so potekale 27. septembra 2015, so državljani Katalonije nagradili zagovornike programa za razglasitev neodvisnosti z absolutno večino sedežev v katalonskem parlamentu. Dejstvo, da je ta rezultat izpustil skoraj 50 % prebivalstva, je člane zmagovite koalicije pripeljalo do zaključka, da bi morali za svoj program dobiti potrditev z najbolj demokratičnim načinom: referendumom. Vedno je obstajalo upanje, da bo ta referendum sankcioniran s pogajanji s špansko državo. Vendar se to nikoli ni zgodilo. Prav ta zavrnitev kakršnih koli pogajanj s strani španske vlade, je tista, ki upravičuje in prežema s pravno silo enostransko glasovanje, ki ga bo imel katalonski parlament jutri. Trenutno ni nobenega drugega načina, s katerim bi predstavniki v parlamentu lahko uslišali politične želje Kataloncev.

 

 

 

Srečno, Katalonija - Bona sort, Catalunya! (Foto: VilaWeb)

 

 

IV.

 

Pravica do samoodločbe vseh narodov je bistveni element mednarodne pravne doktrine. To je absolutna pravica, ki premaga nacionalno zakonodajo, kot je zapisano v dveh konvencijah Združenih narodov iz leta 1966 o človekovih pravicah, ki jih španska ustava priznava kot najvišji zakon države. Parlament Katalonije se tako lahko legitimno sklicuje na to splošno načelo kot podlago za referendum. Poleg tega imamo odločitev Meddržavnega sodišča glede Kosova, ki je dokončno rešila dve pomembni zadevi. Prva je ta, da v mednarodnem pravu ni nobene določbe, ki razveljavlja enostransko razglasitev neodvisnosti ozemlja. Druga pa je, da se načelo nedotakljivosti meja nanaša le na konflikte med državami in se tako nikakor ne more uporabiti za oviranje odcepitve dela države.

 

 

V.

 

Dobro je imeti v mislih nekaj številk. Od leta 1991 je 53 "poddržavnih" subjektov, kot je Katalonija, izvedlo referendume o samoodločbi. Od tega je bilo 27 referendumov izvedenih v soglasju z državami, katerih del je bil takrat subjekt, ki je izvajal samoodločbo. Preostalih 26 je ravnalo enostransko. Španska država je od leta 1991 priznala 26 od 27 novoustanovljenih držav na svetu, od katerih je večina razglasila svojo neodvisnost enostransko. Dejansko je bilo sedem držav, ki so danes del Evropske unije, leta 1991 del drugih držav in tako v podobni situaciji, v kakršni je danes Katalonija. Vseh teh sedem članic Evropske unije, ki niso bile neodvisne leta 1991 (Hrvaška, Slovaška, Slovenija, Estonija, Latvija, Litva in Češka), je nastalo z enostranskimi mobilizacijami, v petih primerih pa s posebnim načinom enostranskega referenduma.

 

Vse te države je Španija priznala in so danes del Evropske unije.

 

Medtem ko Evropska unija nima nobene določbe, v kateri bi pisalo, kaj je treba storiti v primeru odcepitve dela države članice, obstaja dosledna praksa pri priznavanju rezultatov referendumov o samoodločbi. Na primer, EU je sprejela pomembne odločitve na referendumih v Posarju (1955), Grenlandiji (1982), Veliki Britaniji (t.i. Brexit, 2016) in ni blokirala referenduma na Škotskem (2014). Vsi ti referendumi so potekali na ozemlju Unije. Kot smo videli, je sprejela kot članice sedem držav, rojenih iz enostranskih procesov, hkrati pa podprla prakso samoodločbe v primerih, kot je Kosovo. To je v očitnem nasprotju s sedanjim položajem Španije glede Katalonije.

 

 

***

 

Če povzamemo: če smo prišli do tega trenutka, je to v osnovi zaradi legitimnosti, ki so jo katalonski ljudje podelili katalonskemu parlamentu na volitvah 27. septembra 2015, pa tudi zaradi legitimnosti, ki jo je mednarodna skupnost podelila pravici do samoodločbe. Vendar smo do tega trenutka prav tako posledično prišli zaradi vztrajne delegitimacije španskega položaja, ki je v očitnem neskladju z mednarodnimi pravili in praksami ter določbami svoje ustave.

 

Nastopil je trenutek za naslednji korak, zavedajoč se državljanske moči, ki je bila zgrajena v zadnjem desetletju, in dejstva, da se bo mednarodna skupnost odzvala tako kot vedno: z reševanjem političnega problema, ki se ga ni mogoče znebiti s pomočjo pravnega manevriranja.

 

 

Sledite Vicentu Partalu tudi na tviterju: @vpartal

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
6
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
4
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,136
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,904
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,144
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,170
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,322
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,910
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,224
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,060
09/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 932
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,935