Komentar

Pismo iz Barcelone: Pet stvari, ki si jih morate zapomniti glede Katalonije

Vicent Partal je urednik barcelonskega spletega portala vilaweb.cat, v svojem prispevku, ki ga na portalu+ objavljamo z njegovim izrecnim dovoljenjem, pa razloži pet posebnih okoliščin prelomne odločitve, ki jo je katalonski parlament sprejel 6. septembra letos in zaradi katere bo jutrišnja nedelja na Pirinejskem polotoku tako napeta. Prva je ta, da je Španija prekršila svoj lastni pravni red, ko je ustavno sodišče v Madridu anuliralo statut katalonske avtonomije iz leta 2006. Naslednje dejstvo je, da je španska vlada vztrajno zavračala kakršen koli dialog s Katalonijo o neodvisnosti. Tretje dejstvo je to, da so Katalonci svojemu parlamentu podelili jasen demokratičen mandat za razglasitev neodvisnosti od Španije. Četrtič, piše Vicent Partal, moramo vedeti, da mednarodno pravo zagotavlja pravni temelj tako za samoodločbo kot tudi za enostransko odcepitev. In petič, nedavna mednarodna praksa je eksplicitno podprla procese nacionalne samoodločbe in s tem ustvarila normo, ki jo opredeljuje sprejemanje novih držav v mednarodni skupnosti.

29.09.2017 23:35
Piše: Vicent Partal
Ključne besede:   Katalonija   Španija   referendum   VilaWeb   Vicent Partal   samoodločba   Madrid

Foto: Catalan News Monitor

"Katalonija nima pravice, da Španiji vsiljuje odcepitev. Vendar tudi Španija nima pravice, da Kataloniji vsiljuje enotnost." (Vicent Partal)

Izvor vsega, kar smo doživeli v zadnjih nekaj letih, je moč najti v odločitvi španskega ustavnega sodišča, da bo razbilo ključne elemente katalonskega zakona o avtonomiji iz leta 2006. Danes je splošno znano, da je to pomenilo de facto državni udar proti ustavi, ki je prekinil pravno ravnovesje, vzpostavljeno ob koncu frankoistične dobe. Odnos moči med španskim centralizmom in katalonsko avtonomistično vlado je temeljil na tako imenovanih "dveh ključih". Če bi Katalonci želeli spremeniti stopnjo svoje avtonomije, bi imel Madrid "prvi ključ", da bi lahko zahteval, da gre novi katalonski zakon skozi pravne filtre v Madridu, kjer bi bil lahko podvržen spremembam. Katalonski "drugi ključ" pa je pravica, da lahko v primeru, ko bi bile spremembe zakona narejene v Madridu, spremenjeni statut Katalonci zavrnejo na referendumu. Proces je bil jasen, pregleden in uravnotežen. En ključ je zagotovilo za Španijo, drugi za Katalonijo. Vsaka stran je imela svoj glas v procesu. Vendar je stanje koeksistence in ustavnega ravnovesja uničila nasilna uvedba "tretjega ključa", ki prej ni nikoli obstajal in si ga je izmislila Ljudska stranka. Odgovornost za to, da smo se danes znašli tukaj, kjer smo, leži izključno v rokah španske države, ki je s svojimi enostranskimi dejanji ukinila pakt, ki je bil oblikovan ob prehodu v demokracijo.

 

II.

 

Katalonija nima pravice, da Španiji vsiljuje odcepitev. Vendar tudi Španija nima pravice, da Kataloniji vsiljuje enotnost. Če se pojavi konflikt, kakršen se zdaj odvija v pokrajini Kataloniji, so edina rešitev pogajanja, kot je jasno zapisalo vrhovno sodišče Kanade v svojem mnenju o danes zelo o opevanem referendumu glede neodvisnosti province Quebec. Takšna pogajanja bi lahko imela različne oblike in bi se lahko osredotočila na številne različne vidike te slepe ulice. Katalonska vlada je po prvih protestih 11. septembra (katalonski nacionalni dan) v letu 2012 predlagala, naj se obe strani vključita v obnovljeni dialog o davčnih zadevah in kulturnih pravicah. Ta predlog ni bil v Madridu le zavrnjen, temveč je bil obravnavan z odkritim prezirom. Katalonske politične sile so se skoraj dvajsetkrat pritožile nad izpogajanimi rešitvami glede referenduma, namenjenega razjasnitvi resnične politične volje katalonskega ljudstva. Kot je znano danes, je bil Madrid tista stran, ki je v bližnji preteklosti vedno zavračala pogajanja. Španska država je dosledno zavračala temeljno demokratično načelo, da je treba nesoglasja rešiti s pogajanji v dobri veri, ki spoštujejo demokratično izražanje vseh političnih projektov. Ta konsistenten vzorec zavračanja španski vladi odvzema sleherne argumente.

 

 

III.

 

Na volitvah, ki so potekale 27. septembra 2015, so državljani Katalonije nagradili zagovornike programa za razglasitev neodvisnosti z absolutno večino sedežev v katalonskem parlamentu. Dejstvo, da je ta rezultat izpustil skoraj 50 % prebivalstva, je člane zmagovite koalicije pripeljalo do zaključka, da bi morali za svoj program dobiti potrditev z najbolj demokratičnim načinom: referendumom. Vedno je obstajalo upanje, da bo ta referendum sankcioniran s pogajanji s špansko državo. Vendar se to nikoli ni zgodilo. Prav ta zavrnitev kakršnih koli pogajanj s strani španske vlade, je tista, ki upravičuje in prežema s pravno silo enostransko glasovanje, ki ga bo imel katalonski parlament jutri. Trenutno ni nobenega drugega načina, s katerim bi predstavniki v parlamentu lahko uslišali politične želje Kataloncev.

 

 

 

Srečno, Katalonija - Bona sort, Catalunya! (Foto: VilaWeb)

 

 

IV.

 

Pravica do samoodločbe vseh narodov je bistveni element mednarodne pravne doktrine. To je absolutna pravica, ki premaga nacionalno zakonodajo, kot je zapisano v dveh konvencijah Združenih narodov iz leta 1966 o človekovih pravicah, ki jih španska ustava priznava kot najvišji zakon države. Parlament Katalonije se tako lahko legitimno sklicuje na to splošno načelo kot podlago za referendum. Poleg tega imamo odločitev Meddržavnega sodišča glede Kosova, ki je dokončno rešila dve pomembni zadevi. Prva je ta, da v mednarodnem pravu ni nobene določbe, ki razveljavlja enostransko razglasitev neodvisnosti ozemlja. Druga pa je, da se načelo nedotakljivosti meja nanaša le na konflikte med državami in se tako nikakor ne more uporabiti za oviranje odcepitve dela države.

 

 

V.

 

Dobro je imeti v mislih nekaj številk. Od leta 1991 je 53 "poddržavnih" subjektov, kot je Katalonija, izvedlo referendume o samoodločbi. Od tega je bilo 27 referendumov izvedenih v soglasju z državami, katerih del je bil takrat subjekt, ki je izvajal samoodločbo. Preostalih 26 je ravnalo enostransko. Španska država je od leta 1991 priznala 26 od 27 novoustanovljenih držav na svetu, od katerih je večina razglasila svojo neodvisnost enostransko. Dejansko je bilo sedem držav, ki so danes del Evropske unije, leta 1991 del drugih držav in tako v podobni situaciji, v kakršni je danes Katalonija. Vseh teh sedem članic Evropske unije, ki niso bile neodvisne leta 1991 (Hrvaška, Slovaška, Slovenija, Estonija, Latvija, Litva in Češka), je nastalo z enostranskimi mobilizacijami, v petih primerih pa s posebnim načinom enostranskega referenduma.

 

Vse te države je Španija priznala in so danes del Evropske unije.

 

Medtem ko Evropska unija nima nobene določbe, v kateri bi pisalo, kaj je treba storiti v primeru odcepitve dela države članice, obstaja dosledna praksa pri priznavanju rezultatov referendumov o samoodločbi. Na primer, EU je sprejela pomembne odločitve na referendumih v Posarju (1955), Grenlandiji (1982), Veliki Britaniji (t.i. Brexit, 2016) in ni blokirala referenduma na Škotskem (2014). Vsi ti referendumi so potekali na ozemlju Unije. Kot smo videli, je sprejela kot članice sedem držav, rojenih iz enostranskih procesov, hkrati pa podprla prakso samoodločbe v primerih, kot je Kosovo. To je v očitnem nasprotju s sedanjim položajem Španije glede Katalonije.

 

 

***

 

Če povzamemo: če smo prišli do tega trenutka, je to v osnovi zaradi legitimnosti, ki so jo katalonski ljudje podelili katalonskemu parlamentu na volitvah 27. septembra 2015, pa tudi zaradi legitimnosti, ki jo je mednarodna skupnost podelila pravici do samoodločbe. Vendar smo do tega trenutka prav tako posledično prišli zaradi vztrajne delegitimacije španskega položaja, ki je v očitnem neskladju z mednarodnimi pravili in praksami ter določbami svoje ustave.

 

Nastopil je trenutek za naslednji korak, zavedajoč se državljanske moči, ki je bila zgrajena v zadnjem desetletju, in dejstva, da se bo mednarodna skupnost odzvala tako kot vedno: z reševanjem političnega problema, ki se ga ni mogoče znebiti s pomočjo pravnega manevriranja.

 

 

Sledite Vicentu Partalu tudi na tviterju: @vpartal

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
9
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.868
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.997
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.478
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.059
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.944
06/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.669
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.109
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.226
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.168
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 781