Komentar

Pismo iz Barcelone: Pet stvari, ki si jih morate zapomniti glede Katalonije

Vicent Partal je urednik barcelonskega spletega portala vilaweb.cat, v svojem prispevku, ki ga na portalu+ objavljamo z njegovim izrecnim dovoljenjem, pa razloži pet posebnih okoliščin prelomne odločitve, ki jo je katalonski parlament sprejel 6. septembra letos in zaradi katere bo jutrišnja nedelja na Pirinejskem polotoku tako napeta. Prva je ta, da je Španija prekršila svoj lastni pravni red, ko je ustavno sodišče v Madridu anuliralo statut katalonske avtonomije iz leta 2006. Naslednje dejstvo je, da je španska vlada vztrajno zavračala kakršen koli dialog s Katalonijo o neodvisnosti. Tretje dejstvo je to, da so Katalonci svojemu parlamentu podelili jasen demokratičen mandat za razglasitev neodvisnosti od Španije. Četrtič, piše Vicent Partal, moramo vedeti, da mednarodno pravo zagotavlja pravni temelj tako za samoodločbo kot tudi za enostransko odcepitev. In petič, nedavna mednarodna praksa je eksplicitno podprla procese nacionalne samoodločbe in s tem ustvarila normo, ki jo opredeljuje sprejemanje novih držav v mednarodni skupnosti.

29.09.2017 23:35
Piše: Vicent Partal
Ključne besede:   Katalonija   Španija   referendum   VilaWeb   Vicent Partal   samoodločba   Madrid

Foto: Catalan News Monitor

"Katalonija nima pravice, da Španiji vsiljuje odcepitev. Vendar tudi Španija nima pravice, da Kataloniji vsiljuje enotnost." (Vicent Partal)

Izvor vsega, kar smo doživeli v zadnjih nekaj letih, je moč najti v odločitvi španskega ustavnega sodišča, da bo razbilo ključne elemente katalonskega zakona o avtonomiji iz leta 2006. Danes je splošno znano, da je to pomenilo de facto državni udar proti ustavi, ki je prekinil pravno ravnovesje, vzpostavljeno ob koncu frankoistične dobe. Odnos moči med španskim centralizmom in katalonsko avtonomistično vlado je temeljil na tako imenovanih "dveh ključih". Če bi Katalonci želeli spremeniti stopnjo svoje avtonomije, bi imel Madrid "prvi ključ", da bi lahko zahteval, da gre novi katalonski zakon skozi pravne filtre v Madridu, kjer bi bil lahko podvržen spremembam. Katalonski "drugi ključ" pa je pravica, da lahko v primeru, ko bi bile spremembe zakona narejene v Madridu, spremenjeni statut Katalonci zavrnejo na referendumu. Proces je bil jasen, pregleden in uravnotežen. En ključ je zagotovilo za Španijo, drugi za Katalonijo. Vsaka stran je imela svoj glas v procesu. Vendar je stanje koeksistence in ustavnega ravnovesja uničila nasilna uvedba "tretjega ključa", ki prej ni nikoli obstajal in si ga je izmislila Ljudska stranka. Odgovornost za to, da smo se danes znašli tukaj, kjer smo, leži izključno v rokah španske države, ki je s svojimi enostranskimi dejanji ukinila pakt, ki je bil oblikovan ob prehodu v demokracijo.

 

II.

 

Katalonija nima pravice, da Španiji vsiljuje odcepitev. Vendar tudi Španija nima pravice, da Kataloniji vsiljuje enotnost. Če se pojavi konflikt, kakršen se zdaj odvija v pokrajini Kataloniji, so edina rešitev pogajanja, kot je jasno zapisalo vrhovno sodišče Kanade v svojem mnenju o danes zelo o opevanem referendumu glede neodvisnosti province Quebec. Takšna pogajanja bi lahko imela različne oblike in bi se lahko osredotočila na številne različne vidike te slepe ulice. Katalonska vlada je po prvih protestih 11. septembra (katalonski nacionalni dan) v letu 2012 predlagala, naj se obe strani vključita v obnovljeni dialog o davčnih zadevah in kulturnih pravicah. Ta predlog ni bil v Madridu le zavrnjen, temveč je bil obravnavan z odkritim prezirom. Katalonske politične sile so se skoraj dvajsetkrat pritožile nad izpogajanimi rešitvami glede referenduma, namenjenega razjasnitvi resnične politične volje katalonskega ljudstva. Kot je znano danes, je bil Madrid tista stran, ki je v bližnji preteklosti vedno zavračala pogajanja. Španska država je dosledno zavračala temeljno demokratično načelo, da je treba nesoglasja rešiti s pogajanji v dobri veri, ki spoštujejo demokratično izražanje vseh političnih projektov. Ta konsistenten vzorec zavračanja španski vladi odvzema sleherne argumente.

 

 

III.

 

Na volitvah, ki so potekale 27. septembra 2015, so državljani Katalonije nagradili zagovornike programa za razglasitev neodvisnosti z absolutno večino sedežev v katalonskem parlamentu. Dejstvo, da je ta rezultat izpustil skoraj 50 % prebivalstva, je člane zmagovite koalicije pripeljalo do zaključka, da bi morali za svoj program dobiti potrditev z najbolj demokratičnim načinom: referendumom. Vedno je obstajalo upanje, da bo ta referendum sankcioniran s pogajanji s špansko državo. Vendar se to nikoli ni zgodilo. Prav ta zavrnitev kakršnih koli pogajanj s strani španske vlade, je tista, ki upravičuje in prežema s pravno silo enostransko glasovanje, ki ga bo imel katalonski parlament jutri. Trenutno ni nobenega drugega načina, s katerim bi predstavniki v parlamentu lahko uslišali politične želje Kataloncev.

 

 

 

Srečno, Katalonija - Bona sort, Catalunya! (Foto: VilaWeb)

 

 

IV.

 

Pravica do samoodločbe vseh narodov je bistveni element mednarodne pravne doktrine. To je absolutna pravica, ki premaga nacionalno zakonodajo, kot je zapisano v dveh konvencijah Združenih narodov iz leta 1966 o človekovih pravicah, ki jih španska ustava priznava kot najvišji zakon države. Parlament Katalonije se tako lahko legitimno sklicuje na to splošno načelo kot podlago za referendum. Poleg tega imamo odločitev Meddržavnega sodišča glede Kosova, ki je dokončno rešila dve pomembni zadevi. Prva je ta, da v mednarodnem pravu ni nobene določbe, ki razveljavlja enostransko razglasitev neodvisnosti ozemlja. Druga pa je, da se načelo nedotakljivosti meja nanaša le na konflikte med državami in se tako nikakor ne more uporabiti za oviranje odcepitve dela države.

 

 

V.

 

Dobro je imeti v mislih nekaj številk. Od leta 1991 je 53 "poddržavnih" subjektov, kot je Katalonija, izvedlo referendume o samoodločbi. Od tega je bilo 27 referendumov izvedenih v soglasju z državami, katerih del je bil takrat subjekt, ki je izvajal samoodločbo. Preostalih 26 je ravnalo enostransko. Španska država je od leta 1991 priznala 26 od 27 novoustanovljenih držav na svetu, od katerih je večina razglasila svojo neodvisnost enostransko. Dejansko je bilo sedem držav, ki so danes del Evropske unije, leta 1991 del drugih držav in tako v podobni situaciji, v kakršni je danes Katalonija. Vseh teh sedem članic Evropske unije, ki niso bile neodvisne leta 1991 (Hrvaška, Slovaška, Slovenija, Estonija, Latvija, Litva in Češka), je nastalo z enostranskimi mobilizacijami, v petih primerih pa s posebnim načinom enostranskega referenduma.

 

Vse te države je Španija priznala in so danes del Evropske unije.

 

Medtem ko Evropska unija nima nobene določbe, v kateri bi pisalo, kaj je treba storiti v primeru odcepitve dela države članice, obstaja dosledna praksa pri priznavanju rezultatov referendumov o samoodločbi. Na primer, EU je sprejela pomembne odločitve na referendumih v Posarju (1955), Grenlandiji (1982), Veliki Britaniji (t.i. Brexit, 2016) in ni blokirala referenduma na Škotskem (2014). Vsi ti referendumi so potekali na ozemlju Unije. Kot smo videli, je sprejela kot članice sedem držav, rojenih iz enostranskih procesov, hkrati pa podprla prakso samoodločbe v primerih, kot je Kosovo. To je v očitnem nasprotju s sedanjim položajem Španije glede Katalonije.

 

 

***

 

Če povzamemo: če smo prišli do tega trenutka, je to v osnovi zaradi legitimnosti, ki so jo katalonski ljudje podelili katalonskemu parlamentu na volitvah 27. septembra 2015, pa tudi zaradi legitimnosti, ki jo je mednarodna skupnost podelila pravici do samoodločbe. Vendar smo do tega trenutka prav tako posledično prišli zaradi vztrajne delegitimacije španskega položaja, ki je v očitnem neskladju z mednarodnimi pravili in praksami ter določbami svoje ustave.

 

Nastopil je trenutek za naslednji korak, zavedajoč se državljanske moči, ki je bila zgrajena v zadnjem desetletju, in dejstva, da se bo mednarodna skupnost odzvala tako kot vedno: z reševanjem političnega problema, ki se ga ni mogoče znebiti s pomočjo pravnega manevriranja.

 

 

Sledite Vicentu Partalu tudi na tviterju: @vpartal

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,303
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,143
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,781
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,654
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,580
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,040
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,124
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 598
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,568
10/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,815