Komentar

Arhitektura je težnja k nadstrukturi najnovejših družbenih odnosov

Jeremija Bentham, angleški pravnik in filozof, je v svojem delu Odlomek o vladanju (Fragment on Government, 1776) zapisal: Kadar ima večje število oseb navado izkazovanja poslušnosti eni osebi, tej osebi rečemo vladar, potem pravimo, da so vse te osebe skupaj v stanju politične družbe. Ravno v arhitekturi so najbolj vidna družbena nasprotja. Preprosto jih ni mogoče skriti. Ni mogoče skriti družbenih napetosti. Nobena druga umetniška zvrst tega ne proizvede tako očitno, tako nesramno surovo.

30.09.2017 22:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   arhitektura   umetnost   Günther Domenig   Steinhaus   Alenka Zupančič   Igor Zabel   zbornik   Jeremy Bentham

Foto: FSD

"Dokler filozofija ne postane znanost, je tudi religija smiselna."

V dneh po povratku iz Ruske federacije je bilo v Ljubljani vse v duhu arhitekturnega premisleka. Arhitektura je najbolj razviden prostor uma, prenesen v resničnost. Je gladki rob, ob katerem drsi vsa naša resničnost. Ko si v njej, si v umetnosti. Takoj na začetku današnjega komentarja bi rad na portalu+ objavil neplačan oglas, pravzaprav bom objavil v tekstu tri neplačane oglase. 

 

Prvi oglas: Na obali Osojskega jezera na avstrijskem Koroškem stoji redka umetnina, ki presega vse umetnine. To je arhitekturna dekonstrukcija Steinhaus arhitekta Güntherja Domeniga. Od središča Ljubljane je oddaljena 1.17 ure vožnje, če je cesta prosto prevozna. Obiščete jo lahko v vsakem vremenu, v vseh letnih časih, v vseh dneh in urah - a je vedno zaprta. Lahko pa si jo ogledate od zunaj navznoter. Najbolj vredna ogleda je ob sončnem zahodu meseca oktobra.

 

(Konec prvega od treh oglasov.)

 

Arhitektura je umetnost oziroma arhitektura ni umetnost. Ne, arhitektura je najprej umetnost, je zvrst umetnosti! To je hipoteza, ki jo bom razvijal pred vami v kratki medmrežni obliki, kot je komentar. Pogledal bom v arhitekturne posebnosti, ki jo delajo različno od drugih umetniških zvrsti. Pogledal bom, kaj nam govorijo arhitekturni indici, njena stilna metakomunikacija, prav posebej pa bom poetsko pogledal v inženirske statuse, ki narekujejo drugačno razpravo o arhitekturi - neumetniško -, ki naj bi bila dokaz, da arhitektura ni umetnost, da je inženiring!

 

Opozorilo tistim, ki si barvajo svoje hiše v iztopajoče barve. Arhitektura ni krasilstvo.

 

Hipoteza: Arhitektura je umetnost. To se prvič potrdi, ko sta se prekrila umetniški postopek, funkcionalistična metoda in arhitektura kot umetniška zvrst. To se je prvič zgodilo na začetku XX. stoletja, ko je v zgodovino umetnosti vstopil funkcionalizem, ki je prekril naročniški determinizem. Saj poznate tisto, da je v arhitekturi vse odvisno od naročnikovih potreb in želja, da je vse le vladarski showbusiness plus material časa, s katerim gradimo forme. Besedo "vladarja" zamenjajte za besedo "gospodarja" in dobite definicijo naročnika. Kako je že s "hlapci"?

 

Arhitektura je v XX. stoletju z združevanjem znanosti, tehnologije in umetnosti dokončno postala to, kar je vedno bila: umetniška zvrst. Z funkcionalizmom in produkcionizmom pa je za naprej in za nazaj vzpostavila svojo pozicijo - arhitektura je umetnost! Helenistično krasilstvo in vsa krasilstva vse stilov so tako postala le stilemi.

 

Seveda lahko arhitekturno-estetska vprašanja umestim v prostor poetične polemike, v njih se najbolj znajdem. Kaj pa je z inženirstvom, to je ta matemtični talent za potrebe statike, za izračun vektorjev napetosti. Toda pozor, tudi statični izračuni so poetski inventar najvišje stopnje. Statika je umetnost kljubovanja gravitacijskemu naporu, istočasno pa je poesis.

 

Ko je umetnost navidez popolnoma neuporabna, je vedno optimalno funkcionalna. S pomočjo psihologije metafizke (Anton Trstenjak) organizira kulturno mrežo, z njo pa Božji mir. Recimo z mrežo hramov. Jože Barši v zborniku Arhitektura ni umetnost citira filozofinjo Alenko Zupančič: "Smo gospodarji smisla, ker nismo gospodarji dejstev." Sam bi rad parafraziral ta izvrsten filozofski aforizem: Dokler filozofija ne postane znanost, je tudi religija smiselna.

 

Ravno s pomočjo hramov!

 

Drugi oglas: Sposodite si v lokalni knjižnici izvrsten zbornik z naslovom Arhitektura ni umetnost v izdaji društva Praznine in društva Igor Zabel, ki je izšel poleti 2017.

 

(Konec drugega od treh oglasov.)

 

Za potrebe komentarja sem se potrudil in prepisal kazalo z naslovi in avtorji prispevkov, ki tvorijo zbornik. Predvsem za tiste, ki si knjige ne bodo sposodili: 06 - Uvodne besede, Urška Jurman in Vid Zabel, 011 - Prostor med umetnostjo in arhitekturo: kritična prostorska praksa, 039 - Projekt Soweto, Marjetica Potrč, 053 - Projekt Hustadt, Apolonija Šuštaršič, 075 - Povabilo k mizi: Kuriranje pogovorov, Eleke Krasny, 095 - Umik arhitekture: Subverzivne forme v arhitekturi, Emil Jurcan, 0111 - Konstruiranje arhitekturnih vezi, Petra Čeferin, 0125 - Arhitektura kot operacija z objektom, Rado Riha, 0151 - Govoriti o arhitekturi: Analiza dveh izjav, ki konstituirata idealistično paradigmo arhitekture v lokalnem prostoru, Izidor Barši, 0173 - Arhitektura ni umetnost: Čemu služi koncept sublimacije oziroma ali je sublimno še vedno operativen pojem, Jože Barši, 0187 - Razglednice, Tomo Stanič, - 0221, Umetnost, arhitektura, kreativnost, Miloš Kosec, 0239 - Trdna nematerialnost se ne stopi, Sonja Leboš, 0261 - (Arhitekturna) mreža kot konstitutivni element filmske naracije, Josef Debering, 0271 - Spielraum, Jasmina Cibic, 0289 - Graditi prelom: Paradigme modernistične arhitekture, Mateja Kurir, 0321 - Razrez prostora, Nejc Lebar.

 

Moj apendiks po knjigi: Arhitektura bolj kot katerakoli druga umetnost nagovarja vse in se obrača k vsem, vselej je obča stvar. V njej so prisotni vsi vzorci nižjega, višjega reda in kardinalni nevroni. Na vseh ravneh vzorčenja se projecira z umetniškim mišljenjem. Forma je oblikovanje snovi. Skupnost je ta, ki določa arhitekturi formo. Umetnost pa je vse tisto, kar je javno ali pa v svoji intenci teži k javnemu, teži k družbenemu refleksu. Tudi zato je arhitektura tako močno podvržena javni kritiki. Ta pa deluje dvosmerno: s svojo materializacijo deluje na javno, javno pa deluje nazaj v smeri materializacije s svojo kritičnostjo. Kritičnost v arhitekturi je vseobsegajoča. Vsi sodelujemo s kritičnim mišljenjem. Vsi sodelujemo v  umetniški debati. Redko katera umetnost ima tako neverjeten, mogočen potencial.

 

Lepo, grdo, tako preprosto je to.

 

Arhitektura pozor, to ni samo nanašanje na sosednjo arhitekturo, na upoštevanje obstoječe vzorčnosti, temveč je težnja k nadstrukturi najnovejših družbenih odnosov. To ni samo model odnosov, temveč je istočasno proizvodnja odnosov.

 

Objekt, objekt, objektivnost!

 

Kadar ima večje število oseb navado izkazovanja poslušnosti eni osebi, tej osebi rečemo vladar, potem pravimo, da so vse te osebe skupaj v stanju politične družbe.  (Fragment o vladavini, Jeremy Bentham, 1776).

 

Umetnost - to je nenehen pojav, imenovan arhitektura! Ravno v arhitekturi so najbolj vidna družbena nasprotja. Preprosto jih ni mogoče prikriti, ni mogoče skriti družbenih napetosti. Nobena druga umetniška zvrst tega ne proizvede tako očitno, tako nesramno surovo. To izvrstno vidimo v projektu Kontinuirani spomenik, ki je komentiran v zborniku Arhitektura ni umetnost: Destrukcija objektov, eliminacija mesta, izginotje dela mesta so tesno povezani dogodki. Z destrukcijo objektov imamo v mislih destrukcijo njihovih atributov statusa in konotacij, ki jih vsiljujejo tisti, ki imajo moč____ Z eliminacijo mesta imamo v mislih eliminacijo kopičenja formalnih struktur oblasti. (Superstudio)

 

Arhitekturna forma je utelešenje odločitev, te temljijo predvsem na vrednostni presoji umetnikov. Končno začnimo razlikovati nasprotnika od sovražnika, pravi izvrstni hrvaški umetnik Slobodan Šnajder.

 

Tretji oglas: Obiščite muzej MAO! Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Fužinah.

 

(Konec tretjega od treh oglasov.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
1
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,494
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,596
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,268
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,924
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,546
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,209
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,733
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,314
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,621
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 946