Komentar

Ruplovo poročilo: nekaj vtisov vodje mednarodnih opazovalcev v Kataloniji

Pritisk Beograda je bil seveda podoben pritisku iz Madrida, pri čemer je bil španski Rajoy vendarle za spoznanje bolj vljuden od jugoslovanskega Markovića - da o Miloševiću ne govorimo. Slovensko osamosvajanje je bilo ekspresno, vendarle je trajalo najmanj eno leto. V Kataloniji so bolj nestrpni, vendar se bodo morali prilagoditi realnosti, pri čemer jim bo morala pomagati diplomacija.

03.10.2017 11:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Evropska unija   represija   referendum   plebiscit   Slovenija

Foto: David Ramos

Evropska unija je do katalonskega dogajanja zelo zadržana, vendar je bilo skoraj enako - v začetku - tudi v slovenskem primeru. Spomnimo se, da so nekateri Sloveniji obljubljali 50 let v čakalnici nepriznanih poldržav.

Konec tedna (30. septembra, 1. oktobra 2017) sem bil priča - in tako rekoč del - dramatičnega dogajanja v Kataloniji in še posebej v Barceloni. Bil sem vodja misije mednarodnih opazovalcev/obiskovalcev, katerih naloga je bila, da si ogledajo, kako poteka demokratični proces, in poročajo, če opazijo nepravilnosti. Iz razdalje dveh dni in tisoč petsto kilometrov je mogoče ocenjevati zanesljiveje kot iz središča katalonskega požara. Vtise bi razporedil v tri skupine:

 

  1. Katalonsko-španski spor,

  2. primerjave s Slovenijo in

  3. odziv Evropske unije.

 

Katalonski referendum je bil dramatičen in neprijeten zaradi napadov španske državne policije, ki je pred tem čakala na turističnih ladjah v barcelonskem pristanišču. V nedeljo dopoldne je naskočila katalonska volišča, predvsem v Barceloni. Na prvem volišču, ki sem ga obiskal, in na katerem je več sto ljudi čakalo vso noč, se policija ni prikazala, pač pa je blokirala elektronsko opremo oz. spletne strani, na katerih so bili volilni seznami. Kot se je izkazalo, so bili Katalonci na ta udar pripravljeni, in po nekaj urah se je glasovanje nadaljevalo na klasičen (papirni) način.

 

Drugo in tretje volišče so policisti - v čeladah in črnih kombinezonih - obiskali osebno. Pobrali so volilne skrinjice, pretepli in (z gumijastimi izstrelki) obstrelili volilce. Polomili so vrata, razbili nekaj šolskih prostorov, celo stranišča, kjer so pričakovali zaloge volilnih skrinjic. Na ta način so onesposobili približno 70 od 2300 volišč, kar ni bistveno vplivalo na izid, čeprav bi ta utegnil biti še boljši, kot je bil. Policija je poškodovala okrog 900 ljudi, dva sta bila mrtva. Skupina 35 opazovalcev iz različnih evropskih držav (Britanija / Irska, Škotska, Wales /, Finska, Francija, Danska, Estonija, Italija, Latvija ...) je obiskala več deset volišč, kjer je povsod doživela glasno odobravanje in aplavze.

 

Opazovalci se nismo izrekali o vsebini oz. rezultatih referenduma, naša naloga je bila pregled delovanja volilnega aparata. Najbolj nas je navdušilo zbrano in mirno vedenje tako organizatorjev kot volivcev. Demokratični proces je bil dobro pripravljen in skladen celo z obstoječo špansko zakonodajo. Ugotovili smo, da so policijske intervencije upočasnile glasovanje, vendar ga niso preprečile. Katalonci so lahko izrazili svoje stališče o političnih razmerah in se izrekli o svoji prihodnosti.

 

Katalonski dogodki so seveda spominjali na slovenske v letih 1990, 1991 in 1992. Te letnice povedo, da se slovenska državnost ni zgodila v nekaj dneh, ampak dobro leto po plebiscitu / referendumu.  Katalonskemu procesu je seveda manjkala podlaga, ki je bila pri nas sestavljena iz padca Berlinskega zidu, iz pomladnega vrveža po vsej Evropi, navsezadnje iz propada in razpada Sovjetske zveze. Naše podlage so bile močnejše od katalonskih. Pritisk Beograda je bil seveda podoben pritisku iz Madrida, pri čemer je bil španski Rajoy vendarle za spoznanje bolj vljuden od jugoslovanskega Markovića - da o Miloševiću ne govorimo. Slovensko osamosvajanje je bilo ekspresno, vendarle je trajalo najmanj eno leto. V Kataloniji so bolj nestrpni, vendar se bodo morali prilagoditi realnosti, pri čemer jim bo morala pomagati diplomacija.

 

Seveda je bil katalonski referendum podoben slovenskemu plebiscitu. V Barceloni je bilo vendar za spoznanje več ugovorov, kot jih je bilo v Ljubljani, kjer so se bile o plebiscitu dogovorile vse stranke - zato visok rezultat ob najvišji mogoči udeležbi. Seveda so tudi pri nas nekateri ugledni strokovnjaki trdili, da plebiscit ne bo imel nobene mednarodnopravne veljave! Slovenski plebiscit je seveda minil mirno in brez posegov policije, ki pač ni bila - razen izjemoma - v rokah Beograda. Beograd je imel vojsko, ta pa je čakala pol leta.

 

Evropska unija je do katalonskega dogajanja zelo zadržana, vendar je bilo skoraj enako - v začetku - tudi v slovenskem primeru. Spomnimo se, da so nekateri Sloveniji obljubljali 50 let v čakalnici nepriznanih poldržav. No, navsezadnje se je EU - s spodbudami iz Bonna in Vatikana - prebudila, zgodili so se Brioni, nakar smo čakali vsega tri mesece.

 

V katalonskem primeru ima EU težje in lažje stališče. Po eni strani gre za članico in za notranje dogajanje v njej. Po drugi strani gre za našo skupno evropsko stvar in za demokratična merila, ki ne prenesejo policijske brutalnosti pri volitvah in pri drugih demokratičnih procesih. Posebej me čudi, da je Evropska unija tako zelo energična pri kritiki Poljske in Madžarske, medtem ko mirno sprejema intervencije, ki vsebujejo elemente iz časov generalisima Franca.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,536
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,399
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,310
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,074
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 562