Komentar

Ruplovo poročilo: nekaj vtisov vodje mednarodnih opazovalcev v Kataloniji

Pritisk Beograda je bil seveda podoben pritisku iz Madrida, pri čemer je bil španski Rajoy vendarle za spoznanje bolj vljuden od jugoslovanskega Markovića - da o Miloševiću ne govorimo. Slovensko osamosvajanje je bilo ekspresno, vendarle je trajalo najmanj eno leto. V Kataloniji so bolj nestrpni, vendar se bodo morali prilagoditi realnosti, pri čemer jim bo morala pomagati diplomacija.

03.10.2017 11:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Evropska unija   represija   referendum   plebiscit   Slovenija

Foto: David Ramos

Evropska unija je do katalonskega dogajanja zelo zadržana, vendar je bilo skoraj enako - v začetku - tudi v slovenskem primeru. Spomnimo se, da so nekateri Sloveniji obljubljali 50 let v čakalnici nepriznanih poldržav.

Konec tedna (30. septembra, 1. oktobra 2017) sem bil priča - in tako rekoč del - dramatičnega dogajanja v Kataloniji in še posebej v Barceloni. Bil sem vodja misije mednarodnih opazovalcev/obiskovalcev, katerih naloga je bila, da si ogledajo, kako poteka demokratični proces, in poročajo, če opazijo nepravilnosti. Iz razdalje dveh dni in tisoč petsto kilometrov je mogoče ocenjevati zanesljiveje kot iz središča katalonskega požara. Vtise bi razporedil v tri skupine:

 

  1. Katalonsko-španski spor,

  2. primerjave s Slovenijo in

  3. odziv Evropske unije.

 

Katalonski referendum je bil dramatičen in neprijeten zaradi napadov španske državne policije, ki je pred tem čakala na turističnih ladjah v barcelonskem pristanišču. V nedeljo dopoldne je naskočila katalonska volišča, predvsem v Barceloni. Na prvem volišču, ki sem ga obiskal, in na katerem je več sto ljudi čakalo vso noč, se policija ni prikazala, pač pa je blokirala elektronsko opremo oz. spletne strani, na katerih so bili volilni seznami. Kot se je izkazalo, so bili Katalonci na ta udar pripravljeni, in po nekaj urah se je glasovanje nadaljevalo na klasičen (papirni) način.

 

Drugo in tretje volišče so policisti - v čeladah in črnih kombinezonih - obiskali osebno. Pobrali so volilne skrinjice, pretepli in (z gumijastimi izstrelki) obstrelili volilce. Polomili so vrata, razbili nekaj šolskih prostorov, celo stranišča, kjer so pričakovali zaloge volilnih skrinjic. Na ta način so onesposobili približno 70 od 2300 volišč, kar ni bistveno vplivalo na izid, čeprav bi ta utegnil biti še boljši, kot je bil. Policija je poškodovala okrog 900 ljudi, dva sta bila mrtva. Skupina 35 opazovalcev iz različnih evropskih držav (Britanija / Irska, Škotska, Wales /, Finska, Francija, Danska, Estonija, Italija, Latvija ...) je obiskala več deset volišč, kjer je povsod doživela glasno odobravanje in aplavze.

 

Opazovalci se nismo izrekali o vsebini oz. rezultatih referenduma, naša naloga je bila pregled delovanja volilnega aparata. Najbolj nas je navdušilo zbrano in mirno vedenje tako organizatorjev kot volivcev. Demokratični proces je bil dobro pripravljen in skladen celo z obstoječo špansko zakonodajo. Ugotovili smo, da so policijske intervencije upočasnile glasovanje, vendar ga niso preprečile. Katalonci so lahko izrazili svoje stališče o političnih razmerah in se izrekli o svoji prihodnosti.

 

Katalonski dogodki so seveda spominjali na slovenske v letih 1990, 1991 in 1992. Te letnice povedo, da se slovenska državnost ni zgodila v nekaj dneh, ampak dobro leto po plebiscitu / referendumu.  Katalonskemu procesu je seveda manjkala podlaga, ki je bila pri nas sestavljena iz padca Berlinskega zidu, iz pomladnega vrveža po vsej Evropi, navsezadnje iz propada in razpada Sovjetske zveze. Naše podlage so bile močnejše od katalonskih. Pritisk Beograda je bil seveda podoben pritisku iz Madrida, pri čemer je bil španski Rajoy vendarle za spoznanje bolj vljuden od jugoslovanskega Markovića - da o Miloševiću ne govorimo. Slovensko osamosvajanje je bilo ekspresno, vendarle je trajalo najmanj eno leto. V Kataloniji so bolj nestrpni, vendar se bodo morali prilagoditi realnosti, pri čemer jim bo morala pomagati diplomacija.

 

Seveda je bil katalonski referendum podoben slovenskemu plebiscitu. V Barceloni je bilo vendar za spoznanje več ugovorov, kot jih je bilo v Ljubljani, kjer so se bile o plebiscitu dogovorile vse stranke - zato visok rezultat ob najvišji mogoči udeležbi. Seveda so tudi pri nas nekateri ugledni strokovnjaki trdili, da plebiscit ne bo imel nobene mednarodnopravne veljave! Slovenski plebiscit je seveda minil mirno in brez posegov policije, ki pač ni bila - razen izjemoma - v rokah Beograda. Beograd je imel vojsko, ta pa je čakala pol leta.

 

Evropska unija je do katalonskega dogajanja zelo zadržana, vendar je bilo skoraj enako - v začetku - tudi v slovenskem primeru. Spomnimo se, da so nekateri Sloveniji obljubljali 50 let v čakalnici nepriznanih poldržav. No, navsezadnje se je EU - s spodbudami iz Bonna in Vatikana - prebudila, zgodili so se Brioni, nakar smo čakali vsega tri mesece.

 

V katalonskem primeru ima EU težje in lažje stališče. Po eni strani gre za članico in za notranje dogajanje v njej. Po drugi strani gre za našo skupno evropsko stvar in za demokratična merila, ki ne prenesejo policijske brutalnosti pri volitvah in pri drugih demokratičnih procesih. Posebej me čudi, da je Evropska unija tako zelo energična pri kritiki Poljske in Madžarske, medtem ko mirno sprejema intervencije, ki vsebujejo elemente iz časov generalisima Franca.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
10
23.03.2023 23:00
Danes se bije boj za Bližnji vzhod in Afriko med ZDA, Rusijo in Kitajsko, medtem ko je Evropska unija nekoliko zaspala zaradi ... Več.
Piše: Andraž Šest
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
11
21.03.2023 21:25
Strateški sveti vlade so pogruntavščina demokratičnih ureditev, ki sploh ni slaba v svoji osnovni ideji. Na določenih akutnih ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
16
19.03.2023 19:00
Na bo jasno že na začetku: nobena inkarnacija Udbe me ne bo ustrahovala in še naprej bom misli in pisal kot sem mislil in pisal ... Več.
Piše: Denis Poniž
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
20
17.03.2023 21:35
Petkova odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika, je v marsičem res prelomna, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
9
16.03.2023 19:44
Znašli smo se na prelomni točki razvoja celotne človeške skupnosti, kjer svobodni, individualni ustvarjalnosti zmanjkuje sape, ... Več.
Piše: Miha Burger
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
14
12.03.2023 22:42
Komisija za preprečevanje korupcije se je izjasnila v primeru groženj ministra za zdravje, izrečenih v telefonskem pogovoru s ... Več.
Piše: Milan Krek
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
18
12.03.2023 19:20
V časopisu, ki velja za vodilno (mainstream) slovensko glasilo, smo pred dnevi lahko brali zanimiv prispevek o nujnih spremembah ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
38
10.03.2023 17:10
Človek je presenečen, da se toliko pametnih ljudi iz zgodovine ni nič naučilo. Že 20. stoletje dokazuje, da vrtnice in nageljni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
13
08.03.2023 20:15
Slovenija je dežela strategij, tudi zelo dobrih. Sprejemamo strategije za vsa področja, od zdravstva, šolstva, energetike, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Evropa 2035: Bencin v bruseljski utopiji
16
07.03.2023 12:33
Za revolucijo je poskrbela Evropska unija v gospodovem letu 2023, ko je med sprejemanjem ukrepov o ukrivljenosti banan in v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Putinova vojna v kontekstu svetovnih srečanj
9
06.03.2023 21:30
Med oktobrom in novembrom 2022 je bilo polno svetovnih srečanj, od katerih nobeno ni vključevaloRusije, bodisi je bila ta le ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Fermijev paradoks slovenske politike ali kje so naši novi politični leaderji
15
05.03.2023 21:10
Leta 1950 je fizik Enrico Fermi postavil vprašanje Kje so vsi?, ki ga danes poznamo kot Fermijev paradoks. Nobelov nagrajenec je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Polemika: Deveta obletnica ukrajinske vojne
19
03.03.2023 11:59
Nismo na prvi obletnici vojne v Ukrajini, kot trdijo zahodne vlade in mediji, pravi Jeffrey Sachs: Ta vojna traja že deveto ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Zakaj je imenovanje "tajnice" Društva novinarjev Slovenije Špela Stare v Programski svet RTV Slovenija moralno sporno in problematično
15
27.02.2023 20:00
Če je bil strah pred upravljanjem javne radiotelevizije s strani skupin, ki uresničujejo svoje interese, upravičen, se sprašuje ... Več.
Piše: Domen Savič
Planica 2023: Butična in cenovno zakalkulirana
21
26.02.2023 19:00
V zadnjih dneh smo priča eskalaciji javnih kritik na račun organizatorjev Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici. ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Prvo leto vojne: Russkij mir
26
23.02.2023 20:15
Ob robu nekega sestanka me je tedanji italijanski zunanji minister di Maio vprašal, če res mislim, da bo Rusija napadla ... Več.
Piše: Anže Logar
Eden od problemov ministra Bešiča so vedno nove, neuresničljive obljube, zaradi katerih ministru nos vse hitreje raste, tako kot Lažnivemu Kljukcu
7
22.02.2023 22:09
Finci za 5,5 milijona prebivalcev porabijo 22,3 milijarde sredstev, Slovenija pa za 2 milijona ljudi okoli 4,5 milijarde evrov, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zgrešeno pismo za mir: Kot je Hitler iz naše hotel napraviti nemško deželo, hoče Putin iz ukrajinske napraviti rusko
29
19.02.2023 18:00
Ali smo Slovenci leta 1941 ravnali narobe, ko smo se uprli nemškemu in drugim agresorjem ter v uporu vztrajali štiri leta? Kajti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve ob rob: Udba in akcija Sever
31
17.02.2023 20:00
Igor Bavčar je ob izidu knjige Igorja Omerze Udba in akcija Severjunija 2020 napisal obširno spremno besedo, v kateri je akcijo ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal Prešernove nagrade: "Le čevlje sodi naj kopitar"
15
15.02.2023 20:00
Paradoks je tudi v tem, da se je to zgodilo prav na predvečer Prešernovega dne in v tako skrajnem nasprotju z izjemno vsebino ... Več.
Piše: Andrej Jemec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 2.824
02/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.842
03/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.433
04/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.140
05/
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
Miha Burger
Ogledov: 1.164
06/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 778
07/
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
Valerio Fabbri
Ogledov: 826
08/
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
Andraž Šest
Ogledov: 649
09/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.840
10/
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.815