Komentar

Ruplovo poročilo: nekaj vtisov vodje mednarodnih opazovalcev v Kataloniji

Pritisk Beograda je bil seveda podoben pritisku iz Madrida, pri čemer je bil španski Rajoy vendarle za spoznanje bolj vljuden od jugoslovanskega Markovića - da o Miloševiću ne govorimo. Slovensko osamosvajanje je bilo ekspresno, vendarle je trajalo najmanj eno leto. V Kataloniji so bolj nestrpni, vendar se bodo morali prilagoditi realnosti, pri čemer jim bo morala pomagati diplomacija.

03.10.2017 11:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Evropska unija   represija   referendum   plebiscit   Slovenija

Foto: David Ramos

Evropska unija je do katalonskega dogajanja zelo zadržana, vendar je bilo skoraj enako - v začetku - tudi v slovenskem primeru. Spomnimo se, da so nekateri Sloveniji obljubljali 50 let v čakalnici nepriznanih poldržav.

Konec tedna (30. septembra, 1. oktobra 2017) sem bil priča - in tako rekoč del - dramatičnega dogajanja v Kataloniji in še posebej v Barceloni. Bil sem vodja misije mednarodnih opazovalcev/obiskovalcev, katerih naloga je bila, da si ogledajo, kako poteka demokratični proces, in poročajo, če opazijo nepravilnosti. Iz razdalje dveh dni in tisoč petsto kilometrov je mogoče ocenjevati zanesljiveje kot iz središča katalonskega požara. Vtise bi razporedil v tri skupine:

 

  1. Katalonsko-španski spor,

  2. primerjave s Slovenijo in

  3. odziv Evropske unije.

 

Katalonski referendum je bil dramatičen in neprijeten zaradi napadov španske državne policije, ki je pred tem čakala na turističnih ladjah v barcelonskem pristanišču. V nedeljo dopoldne je naskočila katalonska volišča, predvsem v Barceloni. Na prvem volišču, ki sem ga obiskal, in na katerem je več sto ljudi čakalo vso noč, se policija ni prikazala, pač pa je blokirala elektronsko opremo oz. spletne strani, na katerih so bili volilni seznami. Kot se je izkazalo, so bili Katalonci na ta udar pripravljeni, in po nekaj urah se je glasovanje nadaljevalo na klasičen (papirni) način.

 

Drugo in tretje volišče so policisti - v čeladah in črnih kombinezonih - obiskali osebno. Pobrali so volilne skrinjice, pretepli in (z gumijastimi izstrelki) obstrelili volilce. Polomili so vrata, razbili nekaj šolskih prostorov, celo stranišča, kjer so pričakovali zaloge volilnih skrinjic. Na ta način so onesposobili približno 70 od 2300 volišč, kar ni bistveno vplivalo na izid, čeprav bi ta utegnil biti še boljši, kot je bil. Policija je poškodovala okrog 900 ljudi, dva sta bila mrtva. Skupina 35 opazovalcev iz različnih evropskih držav (Britanija / Irska, Škotska, Wales /, Finska, Francija, Danska, Estonija, Italija, Latvija ...) je obiskala več deset volišč, kjer je povsod doživela glasno odobravanje in aplavze.

 

Opazovalci se nismo izrekali o vsebini oz. rezultatih referenduma, naša naloga je bila pregled delovanja volilnega aparata. Najbolj nas je navdušilo zbrano in mirno vedenje tako organizatorjev kot volivcev. Demokratični proces je bil dobro pripravljen in skladen celo z obstoječo špansko zakonodajo. Ugotovili smo, da so policijske intervencije upočasnile glasovanje, vendar ga niso preprečile. Katalonci so lahko izrazili svoje stališče o političnih razmerah in se izrekli o svoji prihodnosti.

 

Katalonski dogodki so seveda spominjali na slovenske v letih 1990, 1991 in 1992. Te letnice povedo, da se slovenska državnost ni zgodila v nekaj dneh, ampak dobro leto po plebiscitu / referendumu.  Katalonskemu procesu je seveda manjkala podlaga, ki je bila pri nas sestavljena iz padca Berlinskega zidu, iz pomladnega vrveža po vsej Evropi, navsezadnje iz propada in razpada Sovjetske zveze. Naše podlage so bile močnejše od katalonskih. Pritisk Beograda je bil seveda podoben pritisku iz Madrida, pri čemer je bil španski Rajoy vendarle za spoznanje bolj vljuden od jugoslovanskega Markovića - da o Miloševiću ne govorimo. Slovensko osamosvajanje je bilo ekspresno, vendarle je trajalo najmanj eno leto. V Kataloniji so bolj nestrpni, vendar se bodo morali prilagoditi realnosti, pri čemer jim bo morala pomagati diplomacija.

 

Seveda je bil katalonski referendum podoben slovenskemu plebiscitu. V Barceloni je bilo vendar za spoznanje več ugovorov, kot jih je bilo v Ljubljani, kjer so se bile o plebiscitu dogovorile vse stranke - zato visok rezultat ob najvišji mogoči udeležbi. Seveda so tudi pri nas nekateri ugledni strokovnjaki trdili, da plebiscit ne bo imel nobene mednarodnopravne veljave! Slovenski plebiscit je seveda minil mirno in brez posegov policije, ki pač ni bila - razen izjemoma - v rokah Beograda. Beograd je imel vojsko, ta pa je čakala pol leta.

 

Evropska unija je do katalonskega dogajanja zelo zadržana, vendar je bilo skoraj enako - v začetku - tudi v slovenskem primeru. Spomnimo se, da so nekateri Sloveniji obljubljali 50 let v čakalnici nepriznanih poldržav. No, navsezadnje se je EU - s spodbudami iz Bonna in Vatikana - prebudila, zgodili so se Brioni, nakar smo čakali vsega tri mesece.

 

V katalonskem primeru ima EU težje in lažje stališče. Po eni strani gre za članico in za notranje dogajanje v njej. Po drugi strani gre za našo skupno evropsko stvar in za demokratična merila, ki ne prenesejo policijske brutalnosti pri volitvah in pri drugih demokratičnih procesih. Posebej me čudi, da je Evropska unija tako zelo energična pri kritiki Poljske in Madžarske, medtem ko mirno sprejema intervencije, ki vsebujejo elemente iz časov generalisima Franca.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.393
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.157
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.523
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.222
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.123
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.869
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.167
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.061
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.744
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.433