Komentar

Ruplovo poročilo: nekaj vtisov vodje mednarodnih opazovalcev v Kataloniji

Pritisk Beograda je bil seveda podoben pritisku iz Madrida, pri čemer je bil španski Rajoy vendarle za spoznanje bolj vljuden od jugoslovanskega Markovića - da o Miloševiću ne govorimo. Slovensko osamosvajanje je bilo ekspresno, vendarle je trajalo najmanj eno leto. V Kataloniji so bolj nestrpni, vendar se bodo morali prilagoditi realnosti, pri čemer jim bo morala pomagati diplomacija.

03.10.2017 11:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Evropska unija   represija   referendum   plebiscit   Slovenija

Foto: David Ramos

Evropska unija je do katalonskega dogajanja zelo zadržana, vendar je bilo skoraj enako - v začetku - tudi v slovenskem primeru. Spomnimo se, da so nekateri Sloveniji obljubljali 50 let v čakalnici nepriznanih poldržav.

Konec tedna (30. septembra, 1. oktobra 2017) sem bil priča - in tako rekoč del - dramatičnega dogajanja v Kataloniji in še posebej v Barceloni. Bil sem vodja misije mednarodnih opazovalcev/obiskovalcev, katerih naloga je bila, da si ogledajo, kako poteka demokratični proces, in poročajo, če opazijo nepravilnosti. Iz razdalje dveh dni in tisoč petsto kilometrov je mogoče ocenjevati zanesljiveje kot iz središča katalonskega požara. Vtise bi razporedil v tri skupine:

 

  1. Katalonsko-španski spor,

  2. primerjave s Slovenijo in

  3. odziv Evropske unije.

 

Katalonski referendum je bil dramatičen in neprijeten zaradi napadov španske državne policije, ki je pred tem čakala na turističnih ladjah v barcelonskem pristanišču. V nedeljo dopoldne je naskočila katalonska volišča, predvsem v Barceloni. Na prvem volišču, ki sem ga obiskal, in na katerem je več sto ljudi čakalo vso noč, se policija ni prikazala, pač pa je blokirala elektronsko opremo oz. spletne strani, na katerih so bili volilni seznami. Kot se je izkazalo, so bili Katalonci na ta udar pripravljeni, in po nekaj urah se je glasovanje nadaljevalo na klasičen (papirni) način.

 

Drugo in tretje volišče so policisti - v čeladah in črnih kombinezonih - obiskali osebno. Pobrali so volilne skrinjice, pretepli in (z gumijastimi izstrelki) obstrelili volilce. Polomili so vrata, razbili nekaj šolskih prostorov, celo stranišča, kjer so pričakovali zaloge volilnih skrinjic. Na ta način so onesposobili približno 70 od 2300 volišč, kar ni bistveno vplivalo na izid, čeprav bi ta utegnil biti še boljši, kot je bil. Policija je poškodovala okrog 900 ljudi, dva sta bila mrtva. Skupina 35 opazovalcev iz različnih evropskih držav (Britanija / Irska, Škotska, Wales /, Finska, Francija, Danska, Estonija, Italija, Latvija ...) je obiskala več deset volišč, kjer je povsod doživela glasno odobravanje in aplavze.

 

Opazovalci se nismo izrekali o vsebini oz. rezultatih referenduma, naša naloga je bila pregled delovanja volilnega aparata. Najbolj nas je navdušilo zbrano in mirno vedenje tako organizatorjev kot volivcev. Demokratični proces je bil dobro pripravljen in skladen celo z obstoječo špansko zakonodajo. Ugotovili smo, da so policijske intervencije upočasnile glasovanje, vendar ga niso preprečile. Katalonci so lahko izrazili svoje stališče o političnih razmerah in se izrekli o svoji prihodnosti.

 

Katalonski dogodki so seveda spominjali na slovenske v letih 1990, 1991 in 1992. Te letnice povedo, da se slovenska državnost ni zgodila v nekaj dneh, ampak dobro leto po plebiscitu / referendumu.  Katalonskemu procesu je seveda manjkala podlaga, ki je bila pri nas sestavljena iz padca Berlinskega zidu, iz pomladnega vrveža po vsej Evropi, navsezadnje iz propada in razpada Sovjetske zveze. Naše podlage so bile močnejše od katalonskih. Pritisk Beograda je bil seveda podoben pritisku iz Madrida, pri čemer je bil španski Rajoy vendarle za spoznanje bolj vljuden od jugoslovanskega Markovića - da o Miloševiću ne govorimo. Slovensko osamosvajanje je bilo ekspresno, vendarle je trajalo najmanj eno leto. V Kataloniji so bolj nestrpni, vendar se bodo morali prilagoditi realnosti, pri čemer jim bo morala pomagati diplomacija.

 

Seveda je bil katalonski referendum podoben slovenskemu plebiscitu. V Barceloni je bilo vendar za spoznanje več ugovorov, kot jih je bilo v Ljubljani, kjer so se bile o plebiscitu dogovorile vse stranke - zato visok rezultat ob najvišji mogoči udeležbi. Seveda so tudi pri nas nekateri ugledni strokovnjaki trdili, da plebiscit ne bo imel nobene mednarodnopravne veljave! Slovenski plebiscit je seveda minil mirno in brez posegov policije, ki pač ni bila - razen izjemoma - v rokah Beograda. Beograd je imel vojsko, ta pa je čakala pol leta.

 

Evropska unija je do katalonskega dogajanja zelo zadržana, vendar je bilo skoraj enako - v začetku - tudi v slovenskem primeru. Spomnimo se, da so nekateri Sloveniji obljubljali 50 let v čakalnici nepriznanih poldržav. No, navsezadnje se je EU - s spodbudami iz Bonna in Vatikana - prebudila, zgodili so se Brioni, nakar smo čakali vsega tri mesece.

 

V katalonskem primeru ima EU težje in lažje stališče. Po eni strani gre za članico in za notranje dogajanje v njej. Po drugi strani gre za našo skupno evropsko stvar in za demokratična merila, ki ne prenesejo policijske brutalnosti pri volitvah in pri drugih demokratičnih procesih. Posebej me čudi, da je Evropska unija tako zelo energična pri kritiki Poljske in Madžarske, medtem ko mirno sprejema intervencije, ki vsebujejo elemente iz časov generalisima Franca.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
1
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,198
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,605
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,861
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,577
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,148
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,148
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,036
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,140
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 819
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 797